Zaušnica evropski komisiji

Strasbourg, Ljubljana – K zavrnitvi je pripomogla ocena, da je seznam držav zunaj EU z visoko stopnjo tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma, ki ga je pripravila evropska komisija, preveč omejen in bi ga bilo treba razširiti. Na njem namreč ni ozemelj (kot so različni Karibski otoki), ki veljajo za davčne oaze in poleg davčne optimizacije omogočajo tudi davčne utaje.

Kmalu bo minilo leto dni od odmevne afere Panamski dokumenti. Kako pomembno je bilo eno najodmevnejših razkritij v zgodovini preiskovalnega novinarstva, kaže tudi dejstvo, da evropska komisija Paname ni uvrstila na seznam držav zunaj EU z visoko stopnjo tveganja za pranje denarja. Komisija je poleg držav za uvrstitev nanj predlagala le Gvajano.

Nizozemka Judith Sargentini (Zeleni/ESZ), ki je pripravila resolucijo, s katero so evropski poslanci zavrnili seznam, je poudarila, da »izid glasovanja izraža prepričanje med poslanci, da je zdaj veljavni seznam neustrezen. Upam, da bo komisija pri dopolnitvah zakonodaje bolj drzna in bo pripravila namenu primeren seznam,« je povedala po glasovanju. »Močno smo bili razočarani, predvsem ker na seznamu ni bilo Paname. Besedila v parlamentu žal nismo mogli dopolnjevati ali spreminjati. Komisija je veliko naših pozivov ignorirala, zato smo predlagane spremembe tudi zavrnili,« pojasnjuje evropska poslanka Tanja Fajon.

Parlament ob glasovanju razdeljen

V oči bode dejstvo, da je za zavrnitev glasovalo 393 poslancev, proti oziroma vzdržanih pa je bilo kar 277. »To, da je bilo toliko poslancev proti ali vzdržanih, me zelo skrbi. Sprašujem se, čigave interese zagovarjajo. Kljub vsemu nam je uspelo pripraviti večino za zavrnitev in s tem smo komisiji poslali jasno sporočilo. Socialisti in demokrati smo ostro obsodili ravnanje komisije ter ji očitali pristranskost in politiziranje,« dodaja Fajonova. »Pranje denarja je nedopustno,« poudarja, »zmanjšuje davčne prilive na račun poštenih ljudi, spodkopava demokracijo in posega v javne zdravstvene, socialne in druge sisteme. V zadnjem času smo sicer sprejeli pomembne ukrepe za boj proti utaji davkov in pranju denarja, kot je, denimo, obvezna izmenjava davčnih stališč. Kljub vsemu imamo pred seboj še veliko dela. V parlamentu smo že pozvali k pripravi črnega seznama davčnih oaz, s katerim bi prepovedali ali omejili poslovanje, na katerega pa žal še čakamo,« še komentira poslanka iz Slovenije.

Romana Tomc se je pri glasovanju vzdržala. »Menim, da Gvajana ni več sporna država, poslanci pa nismo mogli vplivati na to, da bi na seznam uvrstili Panamo in še katero drugo državo, ki bi na njem gotovo morala biti,« razlaga. Utaja davkov ni vedno nujno povezana s pranjem denarja, poudarja Tomčeva, seznam tveganih držav pa mora po njenem mnenju nastati le na podlagi transparentnih in strokovnih meril.

Bosna in Hercegovina čisti »teksas«

Komisija navaja enajst držav, med njimi tudi Bosno in Hercegovino (BiH), za katere ocenjuje, da imajo strateške pomanjkljivosti za učinkovito preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma. »BiH je pravi 'teksas'. Velja za novodobno pralnico denarja. Tam ni ustreznih organov nadzora. Pa tudi če so, je korupcija tako velika, da je uradnika mogoče podkupiti in tako ostati nekaznovan. Velja anarhija predpisov oziroma se ti sploh ne izvajajo na predpisan način. O davčnem nadzoru je v BiH tako kot v Jugoslaviji v 80. letih,« pravi eden znanih davčnih svetovalcev pri nas, ki noče biti imenovan. Poslovanje v BiH ne svetuje nikomur, pravi sogovornik, ker so s to državo povezana tudi velika tveganja, na primer nezanesljiv bančni sistem. »Je pa res, da je BiH davčno ugoden že po 'ljudskem izročilu', ker se je o tem veliko pisalo in so podjetniki o tem seznanjeni. Za to niti ni treba imeti svetovalca, saj se posel v davčnem smislu ureja na dokaj primitiven način,« dodaja. Panama pa je po njegovi oceni območje pranja denarja, financiranja terorizma in podobno v zadnjih letih zelo uredila; tudi davčne utaje naj bi jemali zelo resno.

BiH je davčno povsem neurejen

Štajerski poslovnež in davčni svetovalec Rok Snežić, ki je doktoriral na temo davčnih utaj in večino delovnega tedna preživi v Banjaluki, je prepričan, da bo BiH kljub vsem prizadevanjem EU še dolgo ostala nam najbližja davčna oaza. »Pomisleki Evrope o tveganju za pranje denarja in financiranje terorizma v BiH so po mojem mnenju pretirani. SIPA (državna agencija za preiskave in zaščito, specializirani oddelek policije) je zelo usmerjena prav v take dejavnosti, na preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Bosni je jasno, da je zaradi nekaterih zametkov radikalnega islamizma pod drobnogoledom Evrope in sveta, zato pri preprečevanju financiranja terorizma res dobro delajo,« pravi Snežić.

Popolnoma drugačna zgodba pa so po njegovih besedah pravila igre na davčnem področju. Na celotnem ozemlju BiH dohodnine sploh ne poznajo, na območju distrikta Brčko tam registriranim podjetjem ni treba plačevati davka na dobiček, in tudi sicer je davek na dobiček tako v Federaciji BiH kot v srbski entiteti Republika Srbska nižji kot v okoliških državah. »Zaradi razdrobljenih oblasti, v BiH imajo 12 jurisdikcij in vsaka sama določa svoja pravila igre, je zunanjemu opazovalcu res težko slediti, kaj podjetja tam počnejo s svojimi davki,« pravi o razmerah Snežić.

Vse to postane za davčne organe še bolj nepregledno, če podjetnik iz EU za svoje podjetje v BiH določi fiktivnega lastnika, ki je državljan BiH. Vse, kar mora fiktivni lastnik narediti za to, da pravemu lastniku omogoči neobdavčene dvige gotovine, mora fiktivni lastnik le pooblastiti pravega lastnika ali njegovega zastopnika za dostop do bančnega računa bosanskega podjetja.

Uradni podatki o številu novoustanovljenih podjetjih s tujimi lastniki v BiH sicer kažejo, da se trend umirja. Po podatkih državne agencije za promocijo tujih investicij (FIPA) je bilo do konca oktobra lani med ustanovitelji novih podjetij v BiH 453 tujcev, od tega 13 iz Slovenije, ki so ustanovili skupaj enajst podjetij. Leto prej je novo podjetje ustanovilo 803, od tega je 15 ljudi iz Slovenije ustanovilo 14 podjetij.