Tiskane izdaje
Za Britanci je dolga in naporna noč. Potem ko so prešteli vse glasove zgodovinskega referenduma o izhodu Združenega kraljestva iz Evropske unije, se je izkazalo, da so imele javnomnenjske raziskave prav, ko so napovedovale izredno tesen izid. Večina volivcev − 51,9 odstotka − je podprla brexit, torej izstop Britanije iz EU. Proti je glasovalo 48,1 odstotka volivcev.
Kot smo že poročali, bi bila izvedba izstopa Britanije iz Evropske unije orjaški politični in pravni zalogaj. Kaj takega bi se zgodilo prvič, nihče nima nobenih izkušenj. Izstop članice je bil urejen šele v lizbonski pogodbi, ki velja od leta 2009. Več preberite na dnu prispevka.
Dogajanje spremljamo v živo:
***
16.30: Britanska veleposlanica v Sloveniji Sophie Honey je v odzivu na odločitev britanskih volivcev dejala, da so se Britanci odločili zapustiti Evropsko unijo, njihovo voljo pa je treba spoštovati. »Premier Cameron je pojasnil, da rezultat ne prinaša nobenih takojšnjih sprememb za Britance, ki živijo v Sloveniji in drugih državah EU, kot tudi ne za evropske državljane, ki živijo v Veliki Britaniji. Prav tako ne bo nobenih sprememb v potovanju znotraj EU in ne v pretoku izdelkov in storitev,« je sporočila.
15.56: Številni Britanci so začeli zbirati podpise za nov referendum o članstvu v Uniji, piše STA. Uradno peticijo na spletu je do zgodnjega popoldneva podpisalo več kot 115.000 ljudi. Ker so zbrali več kot 100.000 podpisov, mora o pobudi razpravljati britanski parlament. Na peticijo mora odgovoriti tudi vlada.
15.31: Jure Kosec in Boštjan Videmšek o vzrokih in posledicah britanskega referenduma:
14.37: »Če populistični evroskepticizem ponuja napačen in nevaren odgovor, to še ne pomeni, da vprašanje ne obstaja. Evropska unija - in evropski politični projekt v celoti - potrebuje reformo,« meni Matjaž Gruden.
14.05: Nekdanji londonski župan in eden glavnih zagovornikov izstopa Britanije iz EU Boris Johnson je dejal, da se kljub odločitvi britanskih volivcev na kratki rok ne bo spremenilo nič. Poudaril je tudi, da Velika Britanija po referendumski odločitvi za izstop iz EU ne bi smela obrniti hrbta Evropi.
14.02: Evropski parlament se bo v torek sestal na izrednem zasedanju, na katerem bodo sprejeli resolucijo o nadaljnjih korakih po odločitvi Velike Britanije za izstop iz EU, so sporočili iz parlamenta.
14.00: Škotska premierka Nicola Sturgeon je po objavi izidov referenduma o članstvu Velike Britanije v Evropski uniji ocenila, da je še en referendum o neodvisnosti Škotske zelo verjeten. Kot je dodala, bi ga morali izvesti še preden Britanija zapusti EU.
Volivci na Škotskem so na včerajšnjem referendumu večinoma glasovali za obstanek v EU, ki ga je podprlo 62 odstotkov volivcev. »Kot kaže bi se lahko Škotska proti svoji volji znašla zunaj EU, kar je po mojem mnenju demokratično nesprejemljivo,« je dejala premierka Sturgeonova.
Škotski volivci so sicer leta 2014 na referendumu o neodvisnosti s 55 odstotki podprli obstanek v Združenem kraljestvu.
13.23: Prvi zapleti glede izpeljave izstopa se že nakazujejo. Voditelji evropskih institucij (Jean-Claude Juncker, Donald Tusk, Martin Schulz) in premier predsedujoče EU Nizozemske Mark Rutte so v skupnem stališču zapisali, da želijo čimprejšnji začetek pogajanj o pogojih izstopa. »Vsako odlašanje bi nepotrebno povečalo negotovost,« poudarjajo. Premier v odstopu David Cameron pa je odločitev prepustil svojemu nasledniku. Predvideni okvirni rok za sklenitev sporazuma je dve leti. Sicer se bodo morala urediti številna vprašanja, denimo proračunske obveznosti. Britanija, ki bo do izstopa članica s pravicami in obveznostmi, naj bi v drugi polovici prihodnjega leta prevzela predsedovanje EU.
12.24: Veronika Fikfak, docentka na Pravni fakulteti Univerze v Cambridgeu, o brexitu:
»Volivci so izbirali med dvema strategijama, na eni strani kampanjo za Evropo, kjer so prevladovali racionalni ekonomski in finančni argumenti, in kampanjo proti Evropi, ki je temeljila predvsem na čustveno obarvani argumentaciji vrnitve k nekdanjemu britanskemu imperiju. Tesen izid glasovanja za odhod iz Evropske unije potrjuje željo angleškega ljudstva k vrnitvi k angleškim, in ne k evropskim vrednotam.« Njen prispevek v celoti preberite TUKAJ.
12.05: »Žalostno je,« je na postaji King's Cross našemu poročevalcu Petru Žerjaviču zjutraj potožil mlad Londončan.
Peter Žerjavič komentira: Predvsem mladi Britanci so v obstanku njihove države v EU videli boljšo pot v prihodnost. Tako pred Unijo kot pred Britanijo so zapleteni časi krize in negotovosti. Kljub pripravljenim načrtom bo ločitev boleča in napeta. Prizadela bo gospodarstvo. Vloga Britanije in EU v svetu bo oslabljena. Namesto ukvarjanja s ključnimi temami v digitalni dobi 21. stoletja, se bo Unija v času, ko druge njene krize še zdaleč niso končale, morala lotiti zapletenega urejanja prihodnjih odnosov z Otokom. Povsem negotovo je, kako se bo Unija rešila iz nastalega položaja. Tradicionalni odgovor na krize, poziv k »več Evrope«, je v novih okoliščinah preživet. Kljub temu so pozivi vseh, ki se z veliko mero nacionalizma vračajo k logiki suverenosti članic, le slepa ulica. Velikih vprašanj, kakršne so migracije, podnebne spremembe ali prilagajanje globalizaciji, na stari celini ni mogoče reševati za nacionalnimi plotovi. Tako dolžniška kriza kot tudi begunska kriza sta pokazali, kakšna nevarnost so Unijine napol delujoče strukture. Vse krize zadnjih let so temeljito načele evropski projekt in zaupanje v EU kot rešitev. Brez zavezništva s prebivalci preboja na bo. Britanska odločitev ni konec sveta in ni nujno, da je pričakovanja preobrata na bolje, ki bi lahko sprožil brexit, le lažni optimizem.
11.50: Magister mednarodne ekonomije, ki dela kot svetovalec Svetovne banke, Marko Bucik o brexitu:
»Današnja odločitev Velike Britanije, da zapusti EU, bo imela nedvomno resne posledice. Kljub vsemu pa bo reševanje težav v Veliki Britaniji potekalo znotraj dokaj ustaljenih okvirov parlamentarne demokracije z dolgo tradicijo, ki je že preživela težke preizkušnje. Veliko bolj me skrbi za EU. Za prihodnost slednje je namreč referendumska odločitev Britancev, ki je še eden v seriji izjemnih udarcev evropskemu integriranju, lahko zelo nevarna, saj bo ohranjanje enotnosti preostalih 27 članic praktično nemogoče. Čeprav seveda ne gre posploševati in primerjati Velike Britanije z Nizozemsko, Francijo ali drugimi državami, kjer je porast evroskepticizma najbolj očiten, bi bilo naivno pričakovati, da novih zahtev, podobnih britanskim, ne bo. Pred nami je zato turbulentno obdobje iskanja novega ravnotežja znotraj EU, novih oblik članstva in nasprotujočih si zahtev po plitkejšem in globljem integriranju.« Njegov prispevek v celoti preberite TUKAJ.
10.51: Delov poročevalec iz Londona Peter Žerjavič − spremljate ga lahko tudi na njegovem twitter profilu − o rezultatih britanskega referenduma in njegovih posledicah.
10.08: Mark Carney, predsednik angleške centralne banke, je zagotovil, da bodo britanske finančne institucije storile vse, da pomirijo finančne trge. Centralna banka in finančno ministrstvo sta pripravljena na morebitne težave. Napovedal je, da bo država bankam zagotovila 250 milijard dodatnih likvidnostnih sredstev. Hkrati je poudaril, da so te zdaj v bistveno boljšem stanju, kot so bile pred finančno krizo.
10.04: Na danes izglasovani brexit so se odzvali tudi v Španiji, kjer so predlagali deljeno suverenost nad Gibraltarjem. »Naša enačba je ... deljena suverenost Španije in Britanije za določeno obdobje, čemur bi sledila ponovna vrnitev Gibraltarja pod špansko suverenost,« je povedal španski zunanji minister José Manuel García-Margallo. Dejal je, da Gibraltar zdaj ni več pod pristojnostjo Evropske unije. »Zdaj gre za bilateralno vprašanje, o katerem se lahko pogajamo izključno med Združenim kraljestvom in Španijo.« Dodal je še, da bo treba najti rešitev, če bo Gibraltar še hotel imeti dostop do evropskega trga, od katerega je močno odvisen. Za nadaljevanje članstva v EU je sicer glasovalo 95 odstotkov Gibraltarčanov.
9.53: Vodja britanske opozicije Jeremy Corbyn je dejal, da so Britanci glasovali za izstop iz EU zaradi užaljenosti nad tem, kako so z njimi ravnale trenutna in vse prejšnje vlade. »Mnogo skupnosti je jeznih zaradi varčevanja, zaradi [občutka] odrinjenosti in načina, kako so jih prevarale zaporedne vlade. Predsednik laburistov, ki je med kampanjo zagovarjal obstanek države v EU, je napovedal, da bo imel referendum posledice za britanske delavce, vlado po pozval, naj jih čim bolj omili.
9.30: »Zagovornikom izstopa je referendum uspelo prikazati kot glasovanje o dveh vizijah prihodnosti,« britanski referendum komentira naš novinar Jure Kosec.
9.25: Britanski premier David Cameron je napovedal, da se bo do jeseni umaknil s položaja predsednika vlade. »Kot premier bom storil vse, da v prihodnjih tednih in mesecih umirim to barko. A mislim, da ne bi bilo prav, da bi bil kapitan, ki bo našo državo vodil do naslednje destinacije,« je povedal. Čeprav ni hotel razkriti natančnega datuma odhoda, je dejal, da bi moral novi premier položaj prevzeti do začetka kongresa stranke. Novi premier se bo moral tako odločiti, ali bo ukrepal v skladu s 50. členom lizbonske pogodbe.
V nagovoru je še izrazil trdno prepričanje, da lahko Velika Britanija preživi zunaj EU in najde svojo pot. Trgom in investitorjem sporoča, da je britansko gospodarstvo v temelju trdno. Britancem, ki živijo v tujini, in državljanom iz drugih članic na Otoku je sporočil, da spremembe ne bodo prišle nemudoma.
Celoten govor britanskega premiera v angleščini lahko poslušate tukaj:
8.55: Londončan Matt je nad izidom referenduma presenečen, a kot pravi, je bila udeležba visoka in voljo ljudstva je treba spoštovati. Razlogov za odstop Camerona ne vidi, misli pa, da bodo posledice za EU ogromne.
Odzive na ulicah Londona zbira naš dopisnik Peter Žerjavič (@ZerjavicDelo). Pogovor je v angleščini.
8.43: Profesorica mednarodnih odnosov na London School of Economics Karen Smith je spregovorila o lekcijah brexita, ki jih ne gre spregledati. Kot pravi, je treba biti pri referendumih, od katerih je toliko odvisno, veliko bolj pripravljen in najti veliko bolj pozitivne argumente.
Z njo se je ponoči, še preden so bili znani rezultati, pogovarjal naš dopisnik Peter Žerjavič (@ZerjavicDelo). Pogovor je v angleščini.
8.11: Udeležba na britanskem referendumu o morebitnem izstopu iz EU je bila po podatkih volilne komisije 72,2-odstotna.
8.10: David Cameron bo po glasovanju o brexitu ostal britanski premier, poroča AFP. Informacijo je potrdil britanski zunanji minister Philip Hammond. »Zdaj potrebujemo kontinuiteto in stabilnost,« je dejal po navedbah Reutersa.
8.06: Znan je končen izid britanskega referenduma o EU − za izstop je glasovalo 51,9 odstotka, proti 48,1 odstotka. Ali drugače − brexit je podprlo več kot 17,410 milijona volivcev, proti jih je glasovalo več kot 16,141 milijona.
7.46: Po pričakovanjih predsednika evropskega parlamenta Martina Schulza se bodo pogajanja o odhodu Otoka začela kmalu. »Združeno kraljestvo se je odločilo, da gre po svoje. Mislim, da so ekonomski kazalniki to jutro pokazali, da bo šlo za izredno naporno pot. Pričakujem, da se bodo pogajanja o odhodu začela kmalu,« je povedal za nemško televizijo ZDF.
7.35: Odzvala se je tudi Marine Le Pen, predsednica skrajno desničarske francoske stranke Nacionalna fronta. Pozdravila je odločitev Britancev in izrazila željo, da bi podoben referendum organizirali tudi v Franciji.
7.29: V britanskih medijih se že pojavljajo prva ugibanja o tem, kakšen bo naslednji korak britanskega premiera Davida Camerona. Njegova prihodnost je brez dvoma negotova. Za zdaj še nihče od pomembnih predstavnikov političnega vrha oziroma zmagovalnega tabora ni zahteval njegovega odstopa. Cameronu bodo verjetno dali priložnost, da se sam umakne. Če tega ne bo storil, ga v parlamentu skoraj zagotovo čaka glasovanje o nezaupnici. O možnih razpletih takšnega glasovanja smo v Delu pisali v začetku meseca. Več preberite TUKAJ.
7.18: Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je sporočil, da je danes žalosten dan za Evropo in da je napočil čas za streznitev.
7.12: Izid referenduma je sporočilo že 350 volilnih okrožij od 382. Rezultat ostaja enak − 52 odstotkov za odhod iz EU, 48 proti.
7.12: Vrednost funta je padla na 1,33 dolarja, torej na najnižjo raven v zadnjih 31 letih.
Volja britanskih volivcev je povzročila pretrese na borzah. Foto: Ben Stansall/AFP Photo
6.56: Prihajajo tudi prvi odzivi iz tujine − skrajni desničar Geert Wilders je pozval k nizozemskemu referendumu o EU. Sporočil je, da bo, če ga bodo drugo leto volivci postavili na položaj premiera − javnomnenjske volitve mu napovedujejo zmago −, tudi on sklical referendum. »Hočemo nadzor nad našo državo, denarjem, našimi mejami in priseljensko politiko.«
6.44: Sodelavec v kabinetu britanskega predsednika vlade Davida Camerona je za Reutres dejal, da je Britanija »zdaj na neznanem ozemlju«.
6.38: Na delne rezultate britanskega referenduma se je že odzvala tudi škotska premierka Nicola Sturgeon. Kot je sporočila, so dali škotski volivci jasno vedeti, da svojo prihodnost vidijo v okviru Evropske unije, poroča Reuters. Kot smo že pisali, so namreč nadaljevanje članstva v EU odločno podprli v Londonu in na Škotskem.
Foto: Justin Tallis/AFP Photo
6.34: Severnoirska stranka Sinn Fein je sporočila, da bo z izstopom Britanije iz Evropske unije britanska vlada izgubila mandat za predstavljanje interesov prebivalcev Severne Irske, poroča Reuters. Stranka je pozvala k glasovanju o irski enotnosti, poroča AFP.
Volivci na Severnem Irskem so sicer s 55,8 odstotka glasov podprli obstanek Britanije v EU.
6.30: ITV poroča, da je po več kot 90 odstotkih preštetih glasov za obstanek v EU glasovalo 14,484 milijona volivcev, za izstop iz EU pa 15,705 milijona volivcev.
6:02: Britanska mreža BBC poroča, da bo končni izid najverjetneje 52 odstotkov za brexit in 48 odstotkov proti. Nadaljevanje članstva v EU so trdno podprli v Londonu in na Škotskem.
5.57: Po podatkih ITV je preštetih že več kot 80 odstotkov glasov. Za tabor ostati je glasovalo 13,168 milijona volivcev, za odhod 14,099 milijona volivcev.
5.48: ITV poroča, da je za obstanek v EU glasovalo 12,167 milijona volivcev, za odhod 13,007 milijona. Doslej so prešteli 25 milijonov glasovnic.
5.41: Volilna udeležba je bila več kot 70-odstotna, torej višja kot na zadnji splošnih volitvah, ko je svoj glas oddalo 66 odstotkov volilnih upravičencev.
5.33: Na delne izide referenduma se je že odzval predsednik evroskeptične stranke Ukip Nigel Farage, ki je sporočil, da se bo očitno 23. junij v zgodovino zapisal kot »novi dan neodvisnosti«. Pri tem je izrazil upanje, da bo njihova zmaga zrušila »propadli projekt Evropske unije«.
Nigel Farage. Foto: Glyn Kirk/AFP Photo
5.28: Štetje referendumskih glasov se nadaljuje − doslej so sporočili rezultate iz 244 od 382 volilnih okrožji. Za brexit je glasovalo 400.000 volivcev več kot za obstanek v EU. Vrednost funta je najnižja v zadnjih 31 letih.
5.15: Za Britanci je danes dolga in naporna noč. Štetje glasov zgodovinskega referenduma o izhodu Združenega kraljestva iz Evropske unije še vedno poteka, a za zdaj vse kaže, da so imele javnomnenjske raziskave prav, ko so napovedovale izredno tesen izid.
Glasove so prešteli že v 200 od 382 volilnih okrožjih − po delnih rezultatih je za brexit glasovalo 51,7 odstotka volivcev. A to bi se še lahko spremenilo.
Analitiki so že sporočili, da je odločna podpora brexitu presenetila predvsem v severnih angleških mestih, kjer so nenaklonjenost EU povezali s padcem industrijskega sektorja, s čimer se je močno povečala tudi brezposelnost. Odhod iz EU so sicer z večino podprli v večjih delih Anglije in Walesa.
Kljub temu da je prešteta več kot polovica glasov, pa izid še zdaleč ni odločen, saj še vedno manjkajo volilna okrožja, kjer so volivci bolj naklonjeni članstvu v EU.
5.00: Kaj o referendumu in kampanji pravijo Britanci? Z njimi se je še preden so bili znani rezultati pogovarjal naš dopisnik Peter Žerjavič (@ZerjavicDelo). Pogovori so v angleščini.
***
Kot smo že poročali, bi bila izvedba izstopa Britanije iz Evropske unije orjaški politični in pravni zalogaj. S postopkom bi orali ledino. Kaj takega bi se zgodilo prvič, nihče nima nobenih izkušenj. Izstop članice je bil urejen šele v lizbonski pogodbi, ki velja od leta 2009. V njenem 50. členu je predvideno, da mora članica, ki se odloči za izstop, najprej obvestiti evropski svet o svoji nameri. Na podlagi smernic, ki jih določi evropski svet (brez Britanije), bi se evropska komisija nato pogajala z Londonom. Strani bi sklenili sporazum o podrobnostih izstopa, ki bi upošteval okvir njenih prihodnjih odnosov z Unijo.
Velika Britanija ne bi bila več članica EU z dnem začetka veljavnosti sporazuma o izstopu ali najpozneje dve leti po uradnem obvestilu o nameri. To dveletno obdobje se lahko podaljša. Izstop mora potrditi kvalificirana večina v evropskem svetu (najmanj 20 od preostalih 27 članic, ki skupaj pomenijo najmanj 65 odstotkov prebivalstva) in tudi evropski parlament. Članica, ki izstopi, lahko spet zaprosi za članstvo. Skladno s pričakovanji bi sporazum o izstopu urejal številna vprašanja, ki se bodo pojavljala do nove celovite ureditve odnosov med EU in Veliko Britanijo.
