Tiskane izdaje
Bruselj – Čeprav se mora Unija še vedno ukvarjati z reševanjem svojih številnih temeljnih kriz in težav, se v zadnjih letih vse resneje spogleduje z vesoljem in projekte v njem obravnava kot veliko priložnost za prihodnost.
Tako kot v drugih zadevah sta tudi na področju raziskav in razvoja vesoljskih tehnologij razdrobljenost in nepreglednost veliki. S projekti se ukvarjajo tako na ravni EU kot v večjih članicah, ki želijo z naložbami spodbujati svoje domače akterje.
V evropski komisiji je za raziskave in razvoj vesoljskih tehnologij pristojna poljska komisarka za notranji trg in industrijo Elżbieta Bieńkowska. Glavno vlogo na stari celini ima Evropska vesoljska agencija (ESA), ki sicer vse bolj sodeluje z EU in del denarja za svoje projekte dobiva tudi iz njenega proračuna, a je še vedno ločena medvladna organizacija.
EU želi v vesoljske projekte pritegniti čim več zasebnih vlagateljev, saj evropski sektor temelji na institucionalnih investicijah. A niti v razvoju evropskega globalnega satelitskega navigacijskega sistema Galileo pravega interesa ni bilo.
Za povečavo klikni na grafiko.
Komisarka Bieńkowska razglaša, da je Evropa »druga največja vesoljska sila na svetu«. Zaostanek za ZDA, ki v vesoljske projekte že dolga desetletja vlagajo zelo veliko denarja, je velik. Poleg majhnih naložb v preteklosti razmah evropske vesoljske politike zavirajo še različne industrijske politike v članicah in skromni viri v vojaških proračunih.
Vesoljska tehnologija vprašanje suverenosti
Namesto da bi denar združevali, imajo večje članice svoje sisteme. Sateliti, ki jih uporabljata nemška ali francoska vojska, so obravnavani kot vprašanje suverenosti. Nihče od velikih držav se pri razvoju takšnih tehnologij noče zanašati na druge. Tako tudi vsaka članica po svoje vlaga denar v raziskave in razvoj. V evropski obrambni agenciji si prizadevajo, da bi se članice združevale in si medsebojno delile zmogljivosti, a napredka do zdaj ni bilo. Po drugi strani pa v državah, kot so ZDA in Rusija, takšne razdrobljenosti sistema ni, zato denar lahko uporabljajo učinkoviteje.
Tako kot pri obrambi bi bilo narejeno veliko, če bi agencija dosegla pravo strateško avtonomijo in ne bi bila odvisna od drugih. Po podatkih evropskega združenja vesoljske industrije Eurospace je njihov sektor leta 2015 zaposloval 38.435 ljudi in s prodajo, vredno 7,53 milijarde evrov, nadaljeval 4,3-odstotno rast. Več kot polovico nakupov so opravile EU, ESA in nacionalne vesoljske agencije.
V sektorju opozarjajo na velike koristi, ki jih imamo na stari celini od vesoljskih projektov tudi v vsakdanjem življenju, predvsem zaradi projekta Galileo. Kot tekmec GPS je že ob zagonu motil Američane.
Evropska vesoljska sonda Rosetta je lani končala svojo misijo z nadzorovanim trkom v komet 67P/Čurjumov-Gerasimenko. Foto: Reuters
Evropski program Copernicus velja za najambicioznejši program opazovanja Zemlje. S podatki, ki jih zbira, v Italiji spremljajo Etno, laže se odzivamo v primeru poplav, v pomoč je tudi pri reševanju ljudi na morju. Evropska komisija je lani jeseni pripravila vesoljsko strategijo s ciljem nadaljnje krepitve panoge. V Bruslju imajo predvsem spodbude za izkoriščanje vesoljskih tehnologij. Tako naj bi javni in zasebni akterji začeli bolj uporabljati zbrane podatke. Evropska komisija naj bi zagotavljala spodbude pri uporabi Galilea na mobilnih napravah in kritični infrastrukturi.
Financiranje podjetnikov
Ena od prednostnih nalog v strategiji Bruslja je financiranje podjetnikov, ki so na stopnji zagona ali širitve na enotnem trgu. Za ohranjanje strateške avtonomije naj bi v prihodnjih desetih do petnajstih letih izstrelili več kot 30 satelitov v programih Galileo in Copernicus, so pojasnjevali ob predstavitvi strategije. »To je priložnost za zagotovitev financiranja prihodnjih nosilnih raket, kot sta Ariane 6 in Vega C, ki bodo izdelane v Evropi,« je eno od bruseljskih sporočil.
Tudi v obrambnih načrtih bodo spodbujali uporabo zanesljivih satelitskih sistemov. V proračunu EU za obdobje 2014–2020 je za vesoljske programe namenjenih 12 milijard evrov.
Tudi Evropska vesoljska agencija se spogleduje z Luno. Foto: Reuters
