Bolni kužek in ranjeni general

Kaos v Beli hiši: Šef osebja po divjem tednu ostaja na močno razmajanem stolčku.
Objavljeno
12. februar 2018 21.38
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Bela hiša je znova sredi viharja, pri čemer je v njegovem središču nekdanji general John Kelly, ki naj bi krotil furijo na čelu države. Vodja osebja je (za zdaj) obdržal položaj, v tednu, ko predsednik razgrinja svoj veliki načrt za obnovo države, pa namesto vsebine znova prevladujejo spletke.

Odhod Roba Porterja, visokega uradnika Bele hiše, ki naj bi po pričanju svojih dveh nekdanjih soprog zakonska nesoglasja reševal s težko roko, je iz primera domačega nasilja prerasel v zmedenost osebja ob dvoličnem vedenju Trumpa na eni strani, na drugi pa ob izpraševanju o liku in delu Kellyja. Včeraj še vedno ni bilo povsem jasno, kdo je kdaj in koliko vedel o nasilnem vedenju Porterja, čeprav so jih lani obvestili o zadržkih pri izdaji varnostnega dovoljenja zanj in da so celo novinarji spraševali, ali bosta njegovi precej burni ločitvi vplivali na dostop do najbolj zaupnih podatkov. Hkrati osebje Bele hiše v neuradnih pogovorih z mediji trdi, da ne vedo, kaj naj si mislijo o odzivu predsednika. Ta naj bi se za zaprtimi vrati jezil zaradi Porterjevega vedenja in ga označil za »bolnega kužka«, kar je ameriški slengovski izraz za motenega in sprijenega človeka, javno pa mu izraža naklonjenost.

Takšnega sočutja ni našel za njegovi soprogi kljub fotografijam ene od njiju z zateklim in pomodrelim očesom. Konec tedna je ošvrknil gibanje #TudiJaz in dejal, da »namigovanja uničujejo življenja«, komentatorji pa so brž ugotovili, da gre za skoraj refleksno vedenje, saj je newyorški nepremičninar vedno branil svoje moške prijatelje. »Trump obsoja gibanje #TudiJaz, po njegovem nepravično izpostavlja direktorje tožbam njihovih uslužbenke,« je spletni časnik Axios navajal domnevno predsednikovo mnenje, Porterjev škandal pa je zaradi nenavadnega odziva že vsega navajeno Belo hišo potisnil v reševanje iz nove krize in odmaknil od vsebinskih vprašanj.

Dvom o generalu

Med tistimi, ki so sprva odločno branili Porterja, je bil tudi šef osebja Kelly, nekaj časa naj bi ga kot »častivrednega človeka« spodbujal, naj vztraja na položaju in se iz Bele hiše brani obtožb. Po objavi fotografije pretepene žene je obrnil ploščo, toda odziv na škandal naj bi dokončno razsrdil predsednika. Svojo nejevoljo nad drugim najbolj pomembnim človekom v Beli hiši naj bi izrazil celo Reincu Priebusu, prvemu šefu osebja, ki je moral po nemirnih šestih mesecih izprazniti pisarno, da je naredil prostor Kellyju. To je le znamenje več o neredu v Ovalni pisarni in nenehnih spreminjanj razpoloženja, ob katerih nikoli ni jasno, kdo je blizu predsedniku in mu šepeče v uho. Kelly naj bi v petek dal vedeti, da je pripravljen odstopiti, Trump pa naj bi ljudi okoli sebe že spraševal, kaj menijo proračunskem direktorju Micku Mulvaneyju ali vplivnem republikanskem poslancu Kevinu McCarthyju kot novem šefu osebja.

V nedeljskih televizijskih političnih oddajah so predstavniki Bele hiše hiteli zatrjevati, da predsednik ne namerava odstaviti Kellyja, včeraj je bilo jasno, da zamenjave (še) ne bo, saj Trump ponavadi kadruje proti koncu tedna. Hkrati so zatrjevali, da je domače nasilje nedopustno (v petek je ob nekoliko manj hrupa zaradi podobnih obtožb odstopil tudi pisec govorov David Sorensen). Podoba Kellyja kot »odraslega v sobi« – tako so ga lani mnogi opisovali ob zamenjavi vloge ministra za domovinsko varnost za šefa osebja, ki ima v ameriškem predsedniškem sistemu vlogo nekakšnega premiera z omejenimi pooblastili – je obledela tudi med demokrati. Še posebno ko se je ob razvnemanju razprave o priseljevanju pokazalo, da ima vsaj tako, če ne še bolj skrajna stališča do priseljencev kot Trump. Po nekaterih razlagah naj bi prav Kelly povzročil, da si je predsednik januarja premislil in ni podprl medstrankarskega dogovora o politiki priseljevanja.

Rok za »sanjače«

Razprava o njej se ta teden znova začenja v kongresu, pri čemer nikomur ni jasno, kaj lahko prinese. Demokrati so pred kratkim privolili v paket dvoletnega financiranja vlade, s katerim so se odrekli pomembnemu vzvodu za pritisk na republikance. To je sprožilo precej nesoglasij znotraj stranke in sprožilo ugibanja, da prva poslanka demokratov Nanyc Pelosi ne drži vajeti več tako trdno v rokah. Razkol je še večji na desnici, saj so mnogi republikanski senatorji pripravljeni na kompromis, s katerim bi pot do državljanstva zagotovili »sanjačem«, Američanom, ki so jih starši kot otroke brez ustreznih dokumentov pripeljali v državo. Toda republikanci v poslanskem domu so precej ostrejši, časa pa je vse manj, saj se bo 5. marca izteklo varovanje za »sanjače« in se lahko začnejo njihovi izgoni. Dogovor o usodi okoli 11 milijonov nedokumentiranih priseljencev, ki so v večini že močno vpleteni v družbo, pa je tako še toliko bolj oddaljen.