Tiskane izdaje
Medtem ko se Ban Ki Munu s koncem leta izteče mandat, se ta teden v generalni skupščini v New Yorku začenjajo javni zagovori za položaj novega generalnega sekretarja ZN. To je prvi pomemben preizkus za osmerico kandidatov – slovenski, Danilo Türk, bo na vrsti v sredo.
Novi generalni sekretar bo položaj prevzel januarja 2017, zanj se potegujejo štiri ženske in štirje moški. Osrednje vprašanje je: Je prišel čas za žensko? Bo položaj pripadel vzhodni Evropi?
Prvič v zgodovini Svetovne organizacije so zaslišanja javna. Procedura izbire generalnega sekretarja Zduženih narodov je doslej potekala za zaprtimi vrati, tokrat pa se bo osmero prijavljenih kandidatov za domnevno najpomembnejšo funkcijo na svetu, javno predstavilo. Prvi bodo v torek na vrsti nekdanji premier Črne gore Igor Lukšić, generalna direktorica Unesca, Bolgarka Irina Bokova in bivši portugalski premier Antonio Guterres. Vsak kandidat bo v nastopu v ZN imel na voljo dve uri, vprašanja jim bodo postavljali predstavniki držav članic generalne skupščine, zatem tudi javnost prek civilne družbe in družbenih omrežij. Ime bo naposled izbral varnostni svet Združenih narodov in ga predlagal v potrditev generalni skupščini, posvetovanja o tem naj bi se začela poleti.
Ban je že osmi moški na čelu leta 1945 ustanovljene organizacije, obstaja precejšnje strinjanje, da je napočil čas za generalno sekretarko. Hkrati je šest imen vzhodnoevropskih, čeprav je geografsko načelo zgolj nepisano pravilo. Za favoritko velja 63-letna Irina Bokova iz Bolgarije, že drugi mandat na položaju generalne direktorice Unesca, specializirane agencije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo. Nedavno je novozelandska vlada nominirala nekdanjo premierko Helen Clark. Za položaj se potegujeta tudi bivša hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić in nekdanja vodja moldavske diplomacije Natalia Gherman.
Med četverico moških je poleg Guteressa, ki je do nedavno deset let vodil Visoki komisariat ZN za begunce, in bivšega premiera Lukšića še – nekdanji makedonski zunanji minister Srgjan Kerim in bivši slovenski predsednik Danilo Türk.
Že dlje potekajo neformalna rangiranja kandidatov, ki upoštevajo voditeljske in menedžerske sposobnosti, ekspertizo o ZN, diplomatski dosje, jezikovna znanja, a tudi spremljivost za stalne članice VS, podporo matične države, podporo regije. Pri tem je povsod v ospredju Bokova. Türka, kot bivšega pomočnika za politične zadeve Kofija Anana, umeščajo visoko glede na profesionalne veščine, nižje glede politične sprejemljivosti in ker je moški kandidat.
Kaj je v kandidaturo vložila Slovenija
Slovenija je s kandidaturo Danila Türka prvič v svoji zgodovini uradno vstopila v tekmo za vodilni položaj svetovne organizacije. Nekdanji predsednik ima formalno podporo vlade, v lobiranje za visoki položaj je slovenska država investirala kaj malo.
Kampanja za generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov je dolga in se začne zelo zgodaj. Potrebnega je veliko zakulisnega lobiranja, aktivno mora lobirati celotna država, to je pomembna dodatna naloga diplomatskega aparata. Türkovo kandidaturo za najvišji položaj v Svetovni organizaciji je v začetku leta 2014 na načelni ravni potrdila vlada tedanje premierke Alenke Bratušek, dlje od tega ni šla. Slovenska diplomatska mreža je dobila navodila, naj začne pripravljati teren za kandidaturo, hkrati so uradni viri pojasnili, da podpora ne pomeni nobenega dodatnega proračunskega stroška.
Države za tovrstne kampanje običajno namenijo posebna finančna sredstva in za lobiranje dodatno angažirajo veleposlanike oziroma predstavnike vlade; kandidatura Irine Bokove, na primer, zaposlujeje polovico diplomatskega aparata Bolgarije. Predsednik vlade Miro Cerar je letos izjavil, da je Danilo Türk »močan in verodostojen kandidat – najboljši, kar jih imamo«; a podpora vlade je ostala formalna.
Ve se, da kandidatura lahko uspe samo z izrecno podporo državnega aparata, mednarodno okolje manko venomer opazi. Türk od vsega začetka ni imel ne enoglasne politične podpore ne finančnih sredstev, potrebnih za uspešno kandidaturo; mimogrede, stroški kandidature odhajajočega Ban Ki Muna so skupno menda znašali kakih 35 milijonov evrov. Vseskozi je imel tudi nemalo notranjepolitičnih težav. Lobiranje je bilo prepuščeno večidel njemu samemu; pri čemer se je opiral recimo na imenovanje v upravni odbor Pobude za globalno pravičnost (Global Fairness Initiative) nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona.
Intervju z Irino Bokovo bomo objavili v Sobotni prilogi.
