Čez Japonsko je poletela še ena raketa

Kakšen je pomen sankcij proti Severni Koreji, bi se morali vprašati udeleženci današnjega zasedanja VS OZN.

Objavljeno
15. september 2017 08.37
JAPAN-NKOREA-NUCLEAR-MISSILE
Zorana Baković, Sebastijan Kopušar, New York
Zorana Baković, Sebastijan Kopušar, New York

Dan po tem, ko je Severna Koreja zagrozila ZDA in njihovi najtesnejši azijski zaveznici, da jih bo pogreznila v »pepel in temo«, je v petek izstrelila še eno balistično raketo, ki je poletela čez Japonsko. Tudi tokrat so jo izstrelili iz neposredne bližine Pjongjanga in tudi tokrat je preletela japonski otok Hokaido, toda ta raketa je poletela više in dlje od hvasonga 14, ki so ga v isto smer poslali konec prejšnjega meseca.

Raketa je poletela z izstrelišča nekaj minut pred sedmo uro zjutraj, dosegla višino 770 kilometrov, preletela 3700 kilometrov in strmoglavila v morje dobrih 2000 kilometrov vzhodno od Hokaida. Projektil, ki so ga izstrelili 28. avgusta, pa je dosegel višino 550 kilometrov in poletel 2700 kilometrov daleč ter v morje padel 1180 kilometrov vzhodno od obale najbolj severnega japonskega otoka.

Tudi ta raketa bi lahko glede na svoj doseg poletela do ameriškega pacifiškega otoka Guam, čeprav je, glede na smer leta, ameriško vojaško poveljstvo potrdilo, da varnost tamkajšnjih vojaških oporišč, pa tudi celinskih ZDA, ni bila ogrožena. Tudi vlada v Tokiu je sporočila, da z rakete niso odpadli nevarni kosi, ki bi lahko ogrozili letala ali ladje v smeri njenega leta.

Toda Japonci so spet tekli v zaklonišča po tem, ko je bil v severnem mestu Kamaiši razglašen preplah, oblasti pa so pozvale prebivalce, naj se zatečejo v zaklonišča oziroma v trdno grajene stavbe.


Raketa, ki je poletela iz bližine Pjongjanga je pristala v morju dobrih 2000 kilometrov vzhodno od Japonske. Foto: Toru Yamanaka/AFP

Generalni sekretar japonske vlade Jošihide Suga je nemudoma sklical novinarje in sporočil, da je »ponovna provokacija Severne Koreje nesprejemljiva«, ameriški obrambni minister James Mattis pa je ogorčen ugotovil, da je tudi ta raketa »pregnala milijone Japoncev v zaklonišča«. Toda japonski otok je, potem ko je izstrelek končal svoj 19-minutni polet, mirno začel dan, kot da se ni nič zgodilo.

Celo borze v regiji so se že navadile na severnokorejske rakete in jedrske poskuse. Čeprav so v četrtek indeksi na južnokorejskem, japonskem in ameriškem trgu kapitala padli po tem, ko so satelitski posnetki razkrili povečano aktivnost na gori Mantap, v drobovju katere Severni Korejci izvajajo jedrske poskuse, je bil v petek vpliv na delnice, obveznice in japonski jen povsem umirjen. Kapital sicer ne mara takšnih izpadov severnokorejskega voditelja Kim Džong Una, vendar se postopoma privaja nanje kot na konstanto, ki ne vpliva preveč na stopnjo optimizma vlagateljev.


Za povečavo kliknite na grafiko.

Privajanje na raketne preizkuse Severne Koreje so najbolj občutili na samem pjongjanškem letališču Sunan, z vzletno-pristajalne steze katerega so najverjetneje izstrelili tako zadnjo raketo kot tudi tisto pred njo. Potniki na letu proti Pekingu letalske družbe Air Koryo so morali biti že v vrsti za čekiranje v trenutku, ko je raketa letela proti Tihemu oceanu. Tupoljev 204 je poletel ob pol devetih, v kitajski prestolnici pa je pristal malce prej, kot je bilo predvideno. 

Medtem ko na samem Korejskem polotoku vse poteka kot običajno, je največ nervoze čutiti v palači Združenih narodov v New Yorku, kjer se bo že danes popoldne sestal varnostni svet. Prvo vprašanje, ki bi si ga morali postaviti udeleženci zasedanja, je, kakšen je sploh pomen sankcij proti Pjongjangu, kakršne je ta organ izglasoval v ponedeljek. Severna Koreja je sporočila, da jo kaznovalni ukrepi le krepijo. Raketa, ki je poletela v petek, bi morala biti dober razlog, da o tem razmislijo tudi v srcu Svetovne organizacije.

ZDA pozivajo k ukrepanju Peking in Moskvo

Nov raketni poskus Severne Koreje je nemudoma sprožil jezne odzive Tokia in Seula, ameriški zunanji minister Rex Tillerson pa je dejal, da je treba poseči po novih kaznih in da so ponedeljkove sankcije Združenih narodov »temelj, ne streha«.

»Kitajska oskrbuje Severno Korejo z večino nafte. Rusija je uvoznik severnokorejske delovne sile,« je minister jasno dal vedeti, da imata dve članici varnostnega sveta s pravico veta v rokah škarje in platno pri krotenju severnokorejskega režima. Po njegovih besedah morata obe državi z neposrednimi ukrepi pokazati, da ne bosta dopuščali takšnega izzivanja.


Južna Koreja se je na poskus Severa nemudoma odzvala z izstrelitvijo svojih raket, ki so poletele nad Vzhodno morje. Foto: AFP

Japonska ni poskušala sestreliti raketnega vsiljivca, zato pa je južnokorejska vlada nemudoma izstrelila projektila hjunmu II, ki sta poletela 250 kilometrov daleč v morje, dovolj, da bi v drugi smeri zadela letališče Sunan, od koder je Sever izstrelil svojo raketo. Južnokorejski predsednik Mun Dže In, ki sicer zagovarja dialog s severno sosedo, se je odzval s sporočilom, da »v takšnih razmerah ta ni mogoč«.

Po besedah Davida Wrighta iz organizacije Union of Concerned Scientists nova izstrelitev sproža nove skrbi, saj dokazuje, da lahko Severna Koreja s svojimi izstrelki srednjega dosege doseže Guam, čeprav še ni jasno, ali je raketa nosila tovor, kar znatno vpliva na njen doseg. Analitiki se strinjajo, da Pjongjang z novimi raketnimi poskusi preizkuša trajektorije svojih izstrelkov, čeprav jih za zdaj ne usmerja proti ameriškemu ozemlju, kot je sprva grozil.