Tiskane izdaje
Ekvadorske oblasti so pol leta potem, ko je Švedska ustavila preiskavo in umaknila evropski zaporni nalog proti Julianu Assangu, predlagale, da bi spor z Združenim kraljestvom, ki se vije že šesto leto zapored, rešili s pomočjo tretje, neodvisne strani.
Ekvadorska vlada očitno ne vidi več možnosti, da bi Združeno kraljestvo zgolj na podlagi pritiska Assangevih podpornikov in mednarodnih vladnih ter nevladnih organizacij popustilo pri njenih zahtevah ter odstopilo od pregona avstralskega državljana. Položaj Juliana Assanga, ki živi v prostorih ekvadorskega veleposlaništva v londonskem Knightsbridgu in se tako izogiba aretaciji zaradi kršitve pogojev začasnega izpusta iz pripora leta 2012, je po besedah zunanje ministrice te južnoameriške države »nevzdržen«. Ker nobena stran do sedaj ni bila pripravljena stopiti korak nazaj, je Maria Fernanda Espinosa potrdila, da ekvadorske oblasti razmišljajo o tem, da bi spor z Združenim kraljestvom rešile s pomočjo mednarodne mediacije.
Po mnenju Marka Milanovića, profesorja mednarodnega prava na univerzi v Nottinghamu, ta ideja lahko prinese rezultate. »V principu je možno najti rešitev, pri kateri niti Ekvadorju niti Združenemu kraljestvu ne bi bilo treba odstopati od njunih dosedanjih pravnih argumentov. Naloga mediatorja bi bila ravno ta - pomagati poiskati rešitev, s katero bi lahko obe strani ohranili svoj obraz,« je strokovnjak odgovoril na poizvedovanje Dela o posledicah najnovejšega zasuka v več let trajajoči sagi.
Ekvadorska zunanja ministrica Maria Fernanda Espinoza. Foto: REUTERS/Daniel Tapia
Jasne posledice
Assange se je v ekvadorsko veleposlaništvo zatekel potem, ko je najvišje britansko sodišče zavrnilo njegovo pritožbo na odločitev oblasti, da ga izročijo Švedski, kjer so proti njemu odprli kriminalistično preiskavo zaradi obtožb o domnevnih spolnih napadih. Ustanovitelj kontroverzne spletne strani je od samega začetka zanikal njihovo resničnost in vztrajal, da so te zgolj pretveza za njegovo izročitev ZDA, kjer se je bal, da ga čaka sojenje zaradi Wikileaksovih razkritij na tisoče zaupnih ameriških vladnih dokumentov. Švedski tožilci so lani nepričakovano ustavili preiskavo in umaknili evropski zaporni nalog proti 46-letniku. Toda britanska policija je vztrajala, da Assangu še vedno grozi aretiracija, in sicer zaradi kršitve pogojev svojega izpusta.
Milanović se ne strinja z mnenjem nekaterih pravnih strokovnjakov, ki odločenost britanskih organov pregona, da ga aretirajo, označujejo kot nerazumno glede na Assangev položaj. »Assange se je odkrito izmaknil avtoriteti britanskih sodišč in to storil na britanskem ozemlju,« je prepričan profesor. Podobno meni tudi Liora Lazarus, profesorica prava in strokovnjakinja za področje pravic zapornikov in človekovih pravic na Univerzi v Oxfordu. Pojasnila je, da so posledice kršitve pogojnega izpusta jasne: »V nasprotju s postopkom, kot ga predvideva evropski zaporni nalog, v zakonu ni prostora za vprašanje proporcionalnosti.«
Brez popuščanja
Britanska vlada je v svojem prvem uradnem odzivu nakazala, da prostora za pogajanja ni, kljub temu da naj bi bil uradni London prav tako zainteresiran za iskanje rešitve. »Ekvadorska vlada dobro ve, da je Assangevo soočenje z roko pravice edini način, kako rešiti to vprašanje,« je povedal britanski vladni predstavnik.
Poslopje ekvadorskega veleposlaništva v Londonu. Foto: AFP/Justin TALLIS
Ključna ovira sklenitvi morebitnega dogovora med sprtima stranema je vprašanje Assangeve morebitne izročitve ameriškim oblastem. »Dejstvo je, da v ZDA ni bil obtožen za noben zločin,« je pojasnil Marko Milanović. »Maloverjetno je, da bi lahko na podlagi hipotetičnega prekrška dobil bianko zagotovilo o tem, da ga britanske oblasti ne bodo izročile ZDA«. Profesor je spomnil, da imata državi sklenjen sporazum o izročanju oseb. »V tem pogledu je vsaka oseba na britanskem ozemlju izpostavljena določeni nevarnosti, da jo v primeru kršitve ameriške zakonodaje izročijo ZDA, ravno tako kot je v nevarnosti, da jo izročijo Sloveniji, Nemčiji ali Franciji.«
Kljub temu, da je ameriški državni tožilec Jeff Sessions lani kmalu po nastopu funkcije Assangevo pridržanje opisal kot prioriteto, je bilo po Milanovićevem prepričanju vedno malo verjetno, da bi ga ZDA preganjale zaradi Wikileaksa. V trenutni politični situaciji, »v kateri Trumpova administracija Assanga nujno ne vidi v slabi luči«, pa je ta verjetnost po njegovem še bistveno manjša.
