Tiskane izdaje
Kdo pa sem, da bi lahko sodil, je bila misel, ki jo je papež Frančišek izrekel, ko so ga prvič odkrito spraševali o odnosu do homoseksualcev. Med potjo iz Erevana v Rim je takšno stališče ponovil, povedal pa je tudi, da se mora Cerkev homoseksualcem zaradi svojega preteklega odnosa do njih opravičiti. Opravičilo pa še ni dovolj, prositi jih moramo odpuščanja, je rekel Frančišek.
Opravičiti pa se mora Cerkev tudi drugim, do katerih se ni obnašala, kakor bi se morala. Vsem revnim ljudem in izkoriščenim ženskam, otrokom, ki morajo garati. Pa tudi zato se mora opravičiti, ker je blagoslavljala orožje, ki je ubijalo.
Začelo se je s pričakovanim vprašanjem enega izmed vatikanistov, ki se vozijo s papežem, ali se sveti oče strinja z mnenjem nemškega kardinala Reinharda Marxa, ki je pred kratkim na zborovanju v Dublinu izjavil, da se mora njegova institucija opravičiti homoseksualcem zato, ker je na neprimeren način obravnavala gejevsko skupnost.
Nauk Cerkve uči, da se homoseksualcev ne sme diskriminirati, spoštovati se jih mora kot vse druge ljudi, je rekel papež in nujnemu opravičilu homoseksualcem dodal reveže, zlorabljene ženske in trpeče otroke.
Kolikor je uradno znano, ga vatikanisti med klepetom na letalu niso vprašali, kaj v tem kontekstu spremenjenega odnosa do homoseksualcev pomeni zavračanje francoskega diplomata, predanega vernika Laurenta Stefaninija, ki mu Sveti sedež ni dal agremaja in ki zaradi odkrite pripadnosti gejevski skupnosti ni mogel postati veleposlanik v Vatikanu. Papeška diplomacija je – vsaj neuradno – razlagala, da francoskega diplomata zavračajo zaradi odnosa do porok istospolnih, in ne zaradi homoseksualnosti. Že v prejšnjem desetletju je Vatikan zavrnil še enega francoskega kandidata za veleposlanika pri Svetem sedežu, tudi tedaj zato, ker je bil gej.
Papež Frančišek je na poti iz Erevana v Rim spregovoril o nekaterih najbolj žgočih vprašanjih, s katerimi se srečuje Katoliška cerkev, razložil pa je tudi svoje poglede na dogajanje v Evropi. Britanski referendum in odločitev za izstop iz Evropske unije sta bili temi, ki sta posebno zanimali papeževe novinarske spremljevalce. Nova Unija je potrebna, je dejal argentinski papež italijanskega rodu. Sedanja Evropska unija ne deluje, manjka ji kreativnosti in plodnosti. V Evropi in po svetu prevladuje ozračje delitev. Posebej je omenil Katalonijo in Škotsko.
Balkanizacija na stari celini
Za opis dogajanja na stari celini je papež uporabil izraz »balkanizacija« in takoj pojasnil, da noče s tem užaliti nikogar na Balkanu, le sinonim za sedanje evropsko dogajanje ja prav beseda balkanizacija. Morda bi veljalo razmisliti o novi Evropski uniji, ki bi bila manj toga, okorna in masivna. Nekateri so ga razumeli, da je imel v mislih tudi manjšo evropsko skupnost od sedanje.
Papeži so tudi v preteklih desetletjih že imeli navado, da so na letalu, med vračanjem v Rim po pomembnih turnejah, novinarjem-vatikanistom povedali, kar so se namenili oznaniti. Še noben papež pa najbrž še ni bil tako neposreden, kot je Jorge Mario Bergoglio.
Novinarje je zanimalo, kaj pomeni domnevno namigovanje prefekta papeške palače Georga Gänsweina, da v Vatikanu živita dva papeža. Bila so tudi obdobja, ko je imela Cerkev tri papeže, se je nasmehnil Frančišek, potem pa pojasnil, da izjav svojega sodelavca Gänsweina ni bral. Nazadnje je zelo jasno razložil, da je v Rimskokatoliški cerkvi papež vsekakor samo eden. Benedikt je zaslužni papež, kar pomeni tudi nekdanji papež. Benedikt živi samostanu in moli, je dodal.
Vprašali so ga, ali bo jeseni, ko bo ob 500-letnici Lutrovih reform obiskal Švedsko, storil kakšen korak k zbližanju s protestanti, morda celo preklical Lutrovo izobčenje. Bergoglio je dejal, da Lutrovi nameni niso bili zmotni, bil je reformator, ki je imel morda nekatere zmotne metode, priznati pa je treba, da Cerkve v tistih časih res ni bilo vredno posnemati. Bila je polna korupcije, napuha in pohlepa. Pot do zbližanja pa bo najbrž še dolga, je po precej dolgem razmišljanju in pojasnjevanju razlogov za pot na Švedsko rekel papež.
Bergoglio je še enkrat spregovoril tudi o Armeniji, njeni zgodovini in novem konfliktu s Turčijo zaradi uporabe izraza genocid. Samo eno besedo poznam za genocid, to pa je – genocid, je poudaril. Turški genocid je bil pač prvi genocid v 20. stoletju, drugi je bil Hitlerjev in tretji Stalinov.
