Tiskane izdaje
Carinikom v nizozemskem pristanišču Rotterdam so novembra 2005 prišepnili: pošiljka belušev, ki pluje iz Peruja, bi utegnila vsebovati še kaj drugega kot zgolj zelenjavo.
Približno teden dni pozneje je v pristanišče priplula ladja, ki so jo pričakovali. V treh zabojnikih je bilo 60 lesenih palet, na njih pa so bili zloženi vloženi beli beluši. 80 odstotkov pločevink je bilo res napolnjenih z njimi. V preostalih pa so našli kokain - dobro tono in pol ga je bilo.
Nizozemske in perujske oblasti so sporočile, da tako rekoč industrijsko preprodajo drog vodi Ment Dijkhuizen Cáceres oziroma »Nizozemec«, kakor mu pravijo v Peruju. Kriminalisti so med preiskovanjem odkrili, da sta z odvetnikom Eduardom Gallardom Arciniego prek več offshore podjetij prala denar.
Dijkhuizen in Gallardo sta vsaj štiri od teh vodilnih podjetji ustanovila pri Mossack Fonseci, odvetniški pisarni iz Paname, ki za številne politike, premožne investitorje in v številnih primerih razvpite kriminalce ustanavlja podjetja.
Dijkhuizen je, denimo, eden takšnih prevarantov. Dokumenti o Mossack Fonseci so razkrili številne obsojence in domnevne prestopnike, ki so izkoristili storitve odvetniške pisarne, ki je zdaj v središču odmevne afere Panama Papers.
So iz Združenih držav, Velike Britanije, Španije in drugih dežel. V aferi so se znašli gangsterji, preprodajalci drog, tihotapci orožja, ustanovitelji Ponzijevih shem in drugi kriminalci. Vse to razkrivajo zaupni dokumenti, ki jih je pridobil in skupaj z Mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev (ICIJ) in drugih medijskih partnerjev, raziskal nemški dnevnik Süddeutsche Zeitung.
Med preiskovanjem dokumentov so novinarji odkrili, da je z odvetniško pisarno poslovalo vsaj 36 Američanov, ki so že bili obsojeni ali pa vsaj obtoženi zaradi prevar oziroma drugih resnih finančnih nepravilnosti. Prav tako je v njih najti najmanj 33 ljudi in podjetij, ki so na posebni »črni listi« ameriškega ministrstva za finance; obstajajo torej dokazi, da so poslovali z mehiškimi mamilarskimi kralji ali terorističnimi organizacijami, kakršna je libanonski Hezbolah.
Mossack Fonseca je konzorciju ICIJ in medijskim hišam, ki so sodelovale pri preiskavi dokumentov, sporočila, da »ne omogočajo ali spodbujajo nezakonitih dejanj«.
Dejali so, da pričakujejo od posrednikov, se pravi svojih »strank« - bančnikov, odvetnikov in drugih akterjev, ki poganjajo njihov posel -, da ljudje, ki jim nato odvetniška pisarna pomaga pri ustanovitvi offshore podjetja, niso vpleteni v kriminalne dejavnosti. Odvetniška pisarna je pojasnila, da imajo tudi svoj mehanizem preverjanja, s katerim identificirajo sumljive stranke, kolikor je »le mogoče v mejah razuma.«
Če so podjetja, ki jih je ustanovila Mossack Fonseca, končala v rokah kriminalcev, je njihov predstavnik za javnost dejal, da obsojajo takšno stanje in da so sprejeli ustrezne ukrepe za reševanje problema.
Iz pisarne niso hoteli odgovoriti na vprašanja o offshore podjetjih, povezanimi z Dijkhuzienom in petimi drugimi razvpitimi posamezniki, katerih zgodovino smo raziskali in jo predstavljamo v tem prispevku - med njimi so zgodbe o vodji mamilarskega kartela, znani kot Kraljica juga, ameriškem prevarantu, ki je ustanovil lažno dobrodelno organizacijo, poimenovano po svetniku, in o domnevnem gangsterju, ki je v ruskem podzemlju poznan kot Šef vseh šefov.
S klikom na ilustracijo lahko dostopate do dokumentov #PanamaPapers
Lepe manire in dobra izobrazba
Ime: Ment Floor Dijkhuizen Caceres
Narodnost: perujska
Znan po: preprodaji drog
Prizorišče: Peru in Nizozemska
Vzdevek: El Holandés (Nizozemec)
Kokainsko mrežo Menta Dijkhuizna so kriminalisti skrbno preiskovali več let prej, preden so ga aretirali. Sandro Barrious Villacorta, tajnico najpomembnejše osebe njegove organizacije, ki so jo pridržali, so ubili, medtem ko je hčerko peljala v šolo. Policija je domnevala, da je »vedela preveč«, kot so poročali v časopisu La Repubblica.
Soustanovitelj Mossack Fonsece Jürgen Mossack je leta 2006 ugotovil, da je Dijkhuizen tarča obsežne policijske protinarkotične akcije. Bil je izjemno presenečen, ko je izvedel, da je njegovo podjetje sploh vzelo takšno stranko. »Obstajajo bančni računi?« je zapisal Mossack. »Mi smo podpisniki? Sprašujem se, kako vestno v Peruju preverjajo stranke.«
Monica Ycaza, predstavnica Mossacka Fonsece v Peruju, je odpisala, da preprosto ni bilo razloga, da mu ne bi zaupali. Gallardo, Dijkhuizenov odvetnik, ki je vodil proces ustanovitve, je bil »lepih manir in dobre izobrazbe«, je dejala Ycaza.
Mamilarska kraljica
Ime: Marllory Dadiana Chacón Rossell
Narodnost: gvatemalska
Znana po: preprodaji drog, pranju denarja
Prizorišča: Gvatemala, Honduras, Panama, Mehika, ZDA
Vzdevek: Queen of the South (Kraljica juga)
Januarja 2012 so ameriške oblasti identificirale Marllory Dadiano Chacón Rossell kot »eno najbolj dejavnih preprodajalk drog v Srednji Ameriki«. Predstavniki ministrstva za finance so jo obtožili, da je tisoče kilogramov kokaina v ZDA pošiljala čez Gvatemalo in tako vsak mesec oprala več deset milijonov dolarjev.
Ženska precej redko pridobi status mamilarskega gospodarja, zato so jo v gvatemalskih medijih poimenovali kar za »Kraljico juga«.
Na vrhuncu svojega delovanja je Chacón Rossellova z družino razkošno živela v Ciudad Guatemala, se družila s politiki in drugimi člani visoke družbe ter dopustovala v Evropi. V poznih 30. letih je bila že mati petim otrokom in vladarica poslovnega imperija, katerega del so bili hoteli, državna loterija, gradbeno podjetje in veriga trgovin z oblačili znanih modnih oblikovalcev. Ameriške oblasti so odkrile 24 podjetji, povezanih z njo.
Vlogo pri delovanju njenega poslovnega kraljestva je igrala Mossack Fonseca, kažejo skrivni dokumenti odvetniške pisarne.
Leta 2008 je odvetniška pisarna ustanovila podjetje Broadway Commerce Ind. Chacón Rossellova je bila navedena kot njegova direktorica in upraviteljica. Mossack Fonseca je podjetju prav tako pomagala ustvariti bančni račun pri panamski banki Banvivienda in pri gvatemalski Banco Reformador. Dokumenti razkrivajo, da je bilo do oktobra 2009 na računu banke Reformador 12 milijonov dolarjev.
Leta 2015 se je Chacón Rossellova pogodila z ameriškim ministrstvom za pravosodje; v zameno za sodelovanje so ji znižali kazen. Kakšna je sploh bila, ostaja skrivnost. Sodnik pa je tudi odredil, da javnost naslednjih pet let nima vpogleda v sodne spise.
Operacija Beli kit
Ime: Fernando del Valle
Narodnost: čilska
Znan po: pranju denarja
Prizorišče: Španija
Foto: Rafael Marchante/Reuters
Leta 2005 so španske oblasti v operaciji Beli kit pridržale 50 ljudi. Še nikdar v svoji zgodovini niso preiskovali tako obsežne družbe, povezane s pranjem denarja. Po navedbah tožilcev je bil v središču kriminalne operacije, domnevno vredne 300 milijonov evrov, čilski odvetnik Fernando del Valle. Del Valle je ustanavljal slamnata podjetja, ki so preprodajalcem mamil, mafiji, trgovcem z orožjem in zvodnikom pomagala preusmeriti umazani denar v nepremičninske posle.Leta 2007, dve leti po aretaciji v primeru Beli kit, je del Valle dosegel, da je Mossack Fonseca znova aktivirala podjetje Nitel Values SA, ki ga je ustanovil leta 1979.
Mossack Fonseca ni ugotovila, da so del Valleja aretirali, dokler jih ta ni prosil, naj ustanovijo novo podjetje za nemško stranko. Približno mesec dni pozneje je pisarna Mossack Fonseca odstopila kot registrirana upraviteljica podjetja Nitel Values.
Špansko sodišče je del Valleja leta 2011 obsodilo na več kot šestletno zaporno kazen zaradi pranja denarja in davčne utaje.
Listič z opravki
Ime: Martin Frankel
Narodnost: ameriška
Znan kot: prevarant
Prizorišče: ZDA
Foto: Reuters
Februarja 2000 so ameriške oblasti prek državnega tožilca Britanskih deviških otokov navezale stik z Mossack Fonseco. Zahtevali so podatke o dveh offshore podjetjih v lasti slikovitega finančnega prevaranta Martina Frankla. Frankel je bil dolgoletna stranka odvetniške pisarne - to je bil tudi v obdobju, ko je v petih državah od zavarovalnic s poneverbo izpulil 200 milijonov dolarjev, pa tudi po tem, ko so razkrili, da je bil z delom prigoljufanega denarja na begu.
Frankel je ustvaril lažno dobrodelno fundacijo, poimenovano po katoliškem svetniku, in obljubil, da bo zbiral denar za reveže; namesto tega pa je plačeval svoj razkošni življenjski slog, svoje graščine, luksuzne avtomobile, telesne stražarje in družbo z izbranim šopkom deklet.
Ko je leta 1999 pobegnil iz ZDA, so oblasti poročale, da je za seboj pustil astrološko karto, sestavljeno tako, da je odgovarjala na vprašanje: »Bom šel v zapor?« Na seznamu svojih opravil pa je zapisal: »operi denar«. Ko so ga oblasti nazadnje le dohitele v Hamburgu, so pri njem našli 547 diamantov in devet ponarejenih potnih listov.
Ko so oblasti leta 2000 Mossack Fonseco prosile, da posreduje dokumente o Franklu, je pisarna potrebovala več mesecev, da se je odzvala. Ta čas so namreč porabili za zapiranje podjetij, povezanih s Franklom, in zabrisovanjem sledov, ki bi jih utegnili povezati s prevarantom. Leta 2002 je Frankel priznal krivdo v 20 točkah obtožnice, ki se je nanašala na spletne goljufije, bančne prevare in organizirano izsiljevanje.
Orožje in denar
Ime: John Knight
Narodnost: britanska
Znan po: trgovanju z orožjem
Prizorišče: Velika Britanija
(fotografija je simbolična) Foto: Rick Wilking/Reuters
John Knight je novembra 2004 priznal, da se je s sudansko vlado, ko je ta v Darfurju izvajala genocid, pogajal o dobavi tankov, raketometov, topov in ruskih letal.Knight je bil takrat že star znanec britanske policije. Leta 1991 se je z novinarjem časnika Daily Mirror, ki je deloval pod krinko, dogovoril o nakupu kalašnikovke. Ko so ga pri časopisu The Scotsman leta 2004 vprašali, zakaj bi prodal orožje sudanskemu režimu, se je Knight izgovoril in opozoril, da so ga dobavljali celo Adolfu Hitlerju, čeprav je bil največji tiran med vsemi.
S pomočjo posrednika na Cipru je Knight leta 2005 na Britanskih deviških otokih od Mossack Fonsece kupil slamnato podjetje Endeavour Resources Limited. Po podatkih britanske vlade je prek podjetja trgoval z orožjem na Bližnjem vzhodu.
Leta 2007 so britanski cariniki izvedli racijo v njegovi tri milijone vredni hiši na obrobju Londona. Iskali so dokaze o orožarski trgovini z Iranom. Našli so na drobno razrezane dokumente, jih nato sestavili ter tako ugotovili, da je Knight ustvaril lažno sled, da bi zakril svoj načrt: od Irana je nameraval kupiti 130 avtomatičnih pušk in jih prek podjetja Endeavour Resources prodati Kuvajtu. Obsodili so ga na štiriletno zaporno kazen.
Mossack Fonseca se je odpovedala upravljanju podjetja Endeavour Resources, je pa ostala zastopnica bahamskega podjetja Business Systems Consultant Ltd., ki je navedeno kot upravitelj Endeavour Resources.
Šef vseh šefov
Ime: Semijon Mogilevič
Narodnost: ukrajinska
Znan kot: najbolj nevaren gangster na svetu
Prizorišče: Moskva
Vzdevek: The Boss of Bosses (Šef vseh šefov), The Brainy Don (Brihtni Don), Mr. Bigski (G. Bigski), Seva
FBI je leta 2009 Semijona Mogileviča uvrstila na svoj seznam najbolj iskanih ubežnikov. Ob njegovem imenu so zapisali, da je »svetovni prevarant in neusmiljen kriminalec«, ki je bil »vpleten v trgovanje z orožjem, naročene umore, izsiljevanje, preprodajo drog in prostitucijo mednarodnih razsežnosti«. Šef vseh šefov, sicer obilen Ukrajinec in verižni kadilec, je bil po poročanja časnika The Guardian znan po tem, da je svoje nasprotnike »onemogočil« tako, da je pod avtomobile podtikal bombe.
Mogilevič je v svet organiziranega kriminala vstopil tako, da je okradel sovjetske Jude, medtem ko so se preseljevali v Izrael, je poročal The Independent. Čez čas je svoje delovanje načrtoval s sedeža na Madžarskem in v Izraelu.
V obtožnici, ki so jo leta 2003 vložile ameriške oblasti, je navedeno, da je stal za prevaro, ki je investitorje podjetja YBM Magnex International iz Pensilvanije opeharila za 150 milijonov dolarjev.
Semijon Mogilevič je bil tesneje povezan z več slamnatimi podjetji, ki jih je ustanovila Mossack Fonseca, čeprav nobeno ni bilo napisano na njegovo ime. Leta 2001 so iz pisarne državnega tožilca na Bahamih pisali Mossack Fonseci in zahtevali podatke o Rosebud Consultants Inc., podjetju, registriranem pri odvetniški pisarni v glavnem mestu Nassau. Zahtevali so jih na prošnjo ameriških oblasti, ki so takrat preiskovale, ali sta podjetje Rosebud in njegov odvetnik Adrian Churchward plačevala Mogileviču in kako je vpleten v škandal s podjetjem YBM Magnex. Dokumenti družbe Mossack Fonseca sicer ne kažejo, da bi bil Churchward povezan s podjetjem Rosebud, toda sodeč po uradni prošnji za preiskavo je ameriško tožilstvo verjelo, da vendarle sta, in tudi, da je podjetje vsak mesec prelilo 20.000 dolarjev za »svetovanje« na Mogilevičev račun.
Churchward je bil tudi direktor Trinity Films Inc. Podjetje je vodil skupaj z Galino V. Grigoryjevo, ki je bila, preden je postala njegova žena, poročena z Mogilevičem. Mossack Fonseca je podjetje registrirala marca 1996 na Bahamih.
Churchward zdaj piše grozljivke. Na poti v Moskvo je zgodba o odtujeni ženi ruskega oligarha in odvetnika na begu zaradi zločina, ki ga ni storil. Churchward je po objavi prvega svežnja zgodb, izhajajočih iz razkritih dokumentov Panama Papers, ostro grajal celotno kulturo ustanavljanja podjetij v davčnih oazah: na twitterju je zapisal, da so »bogati in vplivni ujeti v kremplje korupcije«.
»Nič se ne bo spremenilo,« je dejal. »Svetovna elita in njihovi politični služabniki niso purani, ki bi se veselili božiča.«
Ko so ga vprašali za komentar o njegovih povezavah s podjetji pri Mossack Fonseci, je v elektronskem sporočilu zapisal: »Odvetniki so mi svetovali, naj ne pojasnjujem nobenih vidikov domnevnega odnosa z g. Mogilevičem, poslovanja z njim ali česar koli drugega. Če mu bodo sodili, bi me obramba ali tožilec utegnil poklicati k pričanju.«
Igor Fisherman, Američan, rojen v Ukrajini, je prav tako povezan z Mogilevičem. V ZDA so oba obtožili prevare v primeru YBM Magnex. Fishermanovo ženo Olgo Zhunzhurovo je posrednik v Švici pooblastil za vodenje Hastan Finance SA, podjetja na Sejšelih, v davčni oazi v Indijskem oceanu.
FBI je leta 2009 dejala, da Mogilevič živi v Moskvi. Leta 2015 so ga sneli s seznama »desetih najbolj iskanih« in dodali, da »niso dobili informacije, ki bi pomagala pri njegovi aretaciji, čeprav so o njem obširno poročali domači in tuji mediji«.
Mogilevič je bil nedosegljiv za komentar k tej zgodbi. V članku leta 1999 ga je navajal New York Times: »Nisem vodja ali dejaven član nobene kriminalne združbe.« Ko ga je BBC istega leta vprašal o primeru YBM Magnex, je dejal: »Torej, če so odkrili to zastarelo zvijačo, naj jo tudi dokažejo.«
***
Frankel, Knight in Dijkhuizen prav tako niso bili dosegljivi. Po elektronski pošti je del Valle sporočil, da zgodbe noče komentirati. Odvetnik Chacón Rossellove je dejal, da njegova stranka noče dati izjave.
