Kaj o podnebju mislijo Američani

V ZDA je globalno segrevanje še vedno psihološko daljna tema.

Objavljeno
02. junij 2017 17.32
S. V.
S. V.
Ameriški odstop od pariškega podnebnega sporazuma je naletel na globoko razočaranje in ostre kritike v svetu in tudi v Združenih državah, kjer so ga podprli edino republikanci. Toda v ameriškem javnem mnenju so podnebne spremembe razdvajajoča tema.

Odločitev predsednika Donalda Trumpa, da ZDA odstopajo od mednarodnih prizadevanj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, je vznemirila zahodne zaveznike in poglobila že tako velike razpoke v transatlantskih odnosih. Trumpova Amerika se je znašla ob boku Sirije in Nikaragve, ki sta edini zavrnili sporazum. In vendar se je treba spomniti, da je predsednik z umikom iz pariškega sporazuma izpolnil eno od svojih problematičnih predvolilnih obljub, v kampanji je nenehno izražal dvome o globalnem segrevanju, češ, »pravzaprav ne vemo, ali je res«. Njegove tvegane politične kalkulacije pa so čitljive v kontekstu ameriškega javnega mnenja.

Večina Američanov podpira pariški sporazum, vendar je slednji redka okoljska tema, o kateri Združene države niso popolnoma razdeljene, nasploh je podnebna problematika tista, ki poudarjeno razdvaja. Po podatkih raziskave Gallup je sicer polovica Američanov zaskrbljenih zaradi globalnega segrevanja, kar je bistveno več kot leta 2015, vendar je predsednikova baza še vedno zelo skeptična do okoljskih zadev. O podnebnih spremembah dvomi tako rekoč tri četrtine vprašanih republikancev, razumevanje za eno najpomembnejših svetovnih vprašanj ima samo večina demokratov. Republikanci in demokrati se ne razlikujejo samo glede tega, kako se spopasti z globalnim segrevanjem, temveč o samih golih dejstvih in potrebnosti ukrepanja. Študija ameriškega raziskovalna centra Pew je pokazala, da polarizirana stališča segajo od vzrokov in ukrepov do zaupanja v klimatologijo in njene raziskave. Pomembne so tudi razlike med različnimi deli ZDA, po podatkih programa univerze Yale je ozaveščenost visoka samo v Kaliforniji in delu vzhodne obale.

Medtem ko znanost vse bolj precizno napoveduje podnebno prihodnost, našteva razloge zanjo, pri čemer so ZDA največji onesnaževalec od vseh, in opozarja na spremembe, ki jih prinaša − podnebni begunci postajajo ena najmočnejših geopolitičnih sil sveta, je predk kratkim pisal NYT − povprečen Američan še vedno verjame pravljicam. Veliko pove podatek, za kakšnimi informacijami o podnebnih vprašanjih brskajo Američani po svetovnem spletu. Analize so pokazale, da jih zanima predvsem, zakaj so podnebne spremembe »izmišljotina«, »potegavščina«, »nepomembne«, »mit«.

Voditeljstvo ZDA

Donald Trump se nemara vpisuje v zgodovino kot najslabši ameriški predsednik, kar jih je, piše britanski Guardian, saj uničuje prihodnost generacij, ki prihajajo. Paradoks je, da se Združene države z odstopom od pariškega podnebnega sporazuma odpovedujejo svoji voditeljski vlogi v svetu, čeprav je pretežni del ameriške javnosti še vedno naklonjen aktivizmu svoje države, večina Američanov si še venomer želi voditeljstva. Zavedanja o tem, da je globalna podoba ZDA precej slaba, odkar se je v Belo hišo vselil novi stanovalec, je veliko, in tudi zato je bil Trumpov pravkar končani prvi obisk v tujini razumljen kot velik izziv.

Predsednik je obiskal Bližnji vzhod in Evropo in zanimivo je, kako ameriško javno mnenje ocenjuje te države. Zelo pozitivno mnenje ima o Izraelu, več kot sedem od desetih vprašanih je po podatkih Gallupa židovski državi naklonjenih. O prvi postaji njegove turneje, Saudski Arabiji – administracija si prizadeva ta pomik kraljevine od ekonomske odvisnosti od nafte proti voditeljstvu na Bližnjem vzhodu – ima slabo mnenje, pozitivno jo ocenjuje manj kot tretjina vprašanih. Precej nezanimiva postajanka je bil za pretežni del Američanov tudi Vatikan, javno mnenje o zvezi Nato pa je razmeroma spremenljivo. Znano je, da je Trump Severnoatlantsko zavezništvo sprva razglasil za »obsoletno«, vendar mu je pretežni del Američanov naklonjenih oziroma misli, da je ga je treba ohraniti.

Obisk Bližnjega vzhoda in Evrope je bil deležen na stari celini vsesplošnega zgražanja – zaradi orožarskih poslov, nedostojnosti ob obisku muzeja Yad Vashem v Jeruzalemu, nelagodja ob obisku Svetega sedeža in predvsem predsednikovega obnašanja, konfrontacije na vrhu Nata v Bruslju ter srečanja skupine G7 v Italiji. Ameriška javnost pa na vrh zunanjepolitičnih prioritet postavlja boj proti terorizmu in zaustavitev širitve jedrskega orožja. In prednosti ne dajejo boju proti podnebnim spremembam, temveč stabilni preskrbi z energijo.

V Taormini na Siciliji je bilo vrhunsko srečanje voditeljev najrazvitejših industrijskih držav sveta in v državah skupine G7 je Donald Trump podedoval relativno dobre rejtinge ameriške voditeljske vloge, je pokazala Gallupova raziskava. V Nemčiji je ameriškemu vodenju naklonjenih 43 odstotkov vprašanih, kar je najnižja številka znotraj skupine najbogatejših držav. Toda isti podatek, postavljen v zgodovinski kontekst, pokaže, da je to več kot dvakrat toliko, kolikor je znašala podpora v zadnjem letu predsedovanja Georgea W. Busha; ameriško vodenje je podpiralo samo 19 odstotkov v raziskavo vključene nemške javnosti.