Iz oči v oči z novo grozečo jedrsko katastrofo

Slaba ocena razmer ali namerno podpihovanje ognja? Je vse skupaj vendarle posledica politične neizkušenosti?
Objavljeno
11. avgust 2017 16.03
Zorana Baković
Zorana Baković

»Mi smo pripravljeni!« je pred novinarji izjavil obrambni minister James Mattis v četrtek, ko je v Kaliforniji obiskal pred kratkim ustanovljen organ, namenjen pospešenemu vključevanju novih tehnologij v ameriško vojsko.

Mattis ni hotel odgovoriti na vprašanje, o katerih možnostih razmišlja. »Sovražniku ne bom povedal, kaj nameravamo narediti,« je rekel. Tako ostaja dilema o tem, ali je vojaški spopad na Korejskem polotoku zdaj neizogiben ali še vedno ostaja nekaj možnosti za nekakšno diplomacijo.

Nova rdeča črta

Napetosti so se še okrepile, ko je ameriški predsednik Donald Trump v torek zagrozil Severni Koreji, da se bosta nanjo usula »ogenj in bes, kakršnih svet do zdaj še ni videl«. Če sklepamo po razlagah njegovih najbližjih sodelavcev, je tako pravzaprav hotel »govoriti z jezikom, ki ga (vodja) Kim Džong Un razume«, kar ne pomeni, da ga je res nameraval raketirati. To je bila namreč še ena rdeča črta, ki jo je Trump zarisal v geostrateškem pesku. Kim Džong Un jo je prestopil, ko je odgovoril z grožnjo, da bo v okolico Guama, kjer so ameriška vojaška oporišča, poslal rakete.

Trump je nato potegnil še eno rdečo črto. Severna Koreja, je povedal, »mora biti zelo nervozna«, kajti »če ne bo spremenila svojega vedenja«, se bo znašla v težavah, »v kakršnih je bila malokatera država do zdaj«. In Kim Džong Un jo je spet prestopil. »Kup neumnosti,« je severnokorejska tiskovna agencija KCNA komentirala Trumpove grožnje, general Kim Rak Gjom, poveljnik strateških raketnih enot, pa je ugotovil, da »ni mogoč resen dialog s človekom, ki je oropan zdravega razuma in razume samo absolutno silo«.

Medtem ko je ameriški predsednik ostro izgovarjal abstraktne grožnje, je severnokorejski general odgovarjal nanje z natančnim načrtom. Pojasnil je, kako bo proti Guamu poslal štiri balistične projektile srednjega dosega hvasong-12, natančno napovedal, da bodo 1065 sekund leteli čez japonske prefekture Šimane, Hirošima in Koči, in ko bodo preleteli 3356 kilometrov, bodo padli v morje od 30 do 40 kilometrov od obale. Akcija bo pripravljena, je dodal general, do sredine avgusta.

Glede na to, kako natančno je izrekel grožnjo, lahko pričakujemo, da bo Pjongjang res izstrelil projektile, strokovnjaki pa takšno napoved razumejo bolj kot spremembo smeri raketnih preskusov kakor napoved napadov. Do zdaj so severnokorejski projektili leteli proti vzhodu in padali v Japonsko morje, pogosto na ekskluzivno gospodarsko območje Japonske, zdaj pa bi jih lahko preusmerili proti Guamu, ki je pravzaprav ameriško ozemlje.

Kaj bodo v takšnem primeru naredile ZDA, kaj Južna Koreja in kaj Japonska? Kitajska je na obrobju besedne vojne in za to ima dober razlog. Političnemu vodstvu v Pekingu je jasno, da je končni cilj Trumpovega »ognja in besa« pravzaprav azijska sila, ki na vse več področjih – od vojske in gospodarstva do visoke tehnologije – ogroža ameriško prevlado. Ko je ameriški predsednik obljubil, da bo »Amerika na prvem mestu«, je delno hotel povedati, da se »Kitajska ne bo prebila na prvo mesto«.

Prav v tem kontekstu je treba gledati na vse, kar se bo dogajalo v povezavi s Korejskim polotokom, saj se v ozadju ne kuha samo prepir med velesilama v Južnokitajskem morju, ampak tudi trgovinska vojna, ki jo podpihuje podatek, da je julija Kitajska ustvarila presežek v dvostranski menjavi z ZDA, vreden približno 25 milijard dolarjev.

Prilivanje olja na ogenj

Nobena morebitna vojna – tako vojaška s Severno Korejo kot trgovinska s Kitajsko – ne bi mogla ostati v regionalnih okvirih. Kako zelo bi škodili globalnemu gospodarstvu oziroma svetovnemu miru, ni lahko predvideti, kajti kadar zastavimo to vprašanje, se spet zavrti krog neznank: je medcelinski projektil Kim Džong Una res učinkovit in ali je njegova skupina res že izdelala miniaturne jedrske konice, kakor je zatrdila ameriška vojaška tajna služba, ki jo je ta teden citiral Washington Post?

Vojaški strokovnjaki se ne strinjajo o tem, kako dobro je Severna Koreja trenutno pripravljena na to, da bi resno škodovala Ameriki, vendar razmišljajo bolj ali manj podobno, ko ocenjujejo, da bo že do leta 2020 to sposobna narediti, če bo še naprej enako hitro razvijala svoj jedrski in raketni program. Kimova vojska ima zdaj od 13 do 30 jedrskih konic, čez tri leta bi jih lahko imela kar 60, je zatrdil, denimo, David Albright, ustanovitelj in predsednik inštituta za znanost in mednarodno varnost.

Medtem ko Pentagon pripravlja načrt za onesposobitev severnokorejskega topništva, usmerjenega proti Seulu, kar bi bila prva stopnja morebitnega vojaškega napada na režim Kim Džong Una, nekateri vojaški strokovnjaki opozarjajo, da bi nova korejska vojna nezadržno in zelo hitro prerasla v jedrski spopad. Flota bombnikov B-1B, od katerih lahko vsak nosi po 84 vodenih raket, bi poletela z Guama in uničila 24 izstrelitvenih središč, razporejenih na severnokorejskem kopnem. Od maja letos je ameriška vojska že enajstkrat vadila takšno operacijo. Toda to je samo del enega od mogočih načrtov, ki bi, če ne bi bil popolnoma uspešen, lahko zanetil velik vojaški požar.

Pri razmišljanju o tem, kako preprečiti odkrit konflikt, se eno od vprašanj glasi, ali bi morale ZDA prestreči severnokorejske projektile, izstreljene proti Guamu, in jih sestreliti, preden dosežejo cilj. Toda spet ni jasno, ali lahko ameriški raketni ščit izvede takšno zapleteno operacijo in kakšne bi bile posledice morebitnega uspeha pa tudi neuspeha. Na vprašanje novinarjev, namenjeno Trumpu, ali ni morda v grožnjah nenamerno uporabil preostre besede, je ameriški predsednik še prilil olja na ogenj. »Morda nisem bil dovolj oster!« je povedal. Še vedno ni jasno, kaj bi Trump rad dosegel z besednimi udarci. V nasprotju z njim je popolnoma jasno, česa si želi Kim Džong Un: rad bi samo ostal na oblasti.