Tiskane izdaje
Severna Koreja je v petek izvedla že štirinajsti raketni preizkus letos, je sporočila japonska oblast. Predstavnik vlade v Tokiu je pojasnil, da je balistična raketa letela približno 45 minut, nato pa priletela v japonsko ekskluzivno ekonomsko cono. Izstrelitev so potrdili tudi v Washingtonu, južnokorejski predsednik Mun Dže In je nemudoma sklical sestanek sveta za nacionalno varnost.
Državni sekretar Rex Tillerson je v imenu ZDA ostro obsodil izstrelitev medcelinske rakete, ki je že druga taka ta mesec in po njegovih besedah predstavlja brezobzirno kršitev številnih resolucij Varnostnega sveta ZN.
Severnokorejski vodja Kim Jong Un je v soboto zjutraj glede na novico državne tiskovne agencije KCNA sporočil, da je drugi preizkus medcelinske rakete dokazal, da lahko njegova država zadane celinski del ZDA. Ameriški analitiki mu pritrjujejo in menijo, da je morebitnemu napadu izpostavljen večji del ZDA najmanj do Los Angelesa, lahko pa tudi tja do Chicaga, poroča STA.
Kim je sporočil, da so s tem poslali resno opozorilo ZDA, ki »brez pomena pihajo v svojo trobento z grožnjami vojne in močnejših sankcij«.
Ameriški mediji navajajo analitike, ki pravijo, da podatki o višini in dometu zadnje rakete pomenijo, da lahko ta teoretično leti do 10.400 kilometrov daleč.
Tillerson je vse države sveta pozval naj se ostro postavijo proti Severni Koreji z ohranitvijo in utrditvijo sankcij, posebej pa je izpostavil Kitajsko in Rusijo.
Danes je izstrelitev rakete obsodila tudi Kitajska, ki je vse strani pozvala k zadržanosti. »Kitajska nasprotuje severnokorejskim kršitvam resolucij VS ZN in dejanjem, ki so v nasprotju s prizadevanji mednarodne skupnosti,« je sporočil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Shuang.
Južnokorejski obrambni minister pa je danes sporočil, da je Južna Koreja po raketnem preizkusu kljub nasprotovanju Kitajske pospešila izgradnjo ameriškega protiraketnega sistema THAAD. Ta naj bi bil sposoben prestreči rakete kratkega in srednjega dosega. Zasnovan je tako, da prestrezni projektili uničijo prihajajoče izstrelke ob udarcu. Sistem naj bi v prvi vrsti služil kot obramba pred morebitnimi raketnimi izstrelki iz Severne Koreje, a mu nasprotuje tudi Kitajska, ker ga vidi kot grožnjo lastnim vojaškim zmogljivostim, še piše STA.
Pri tokratnem poskusu je nekoliko nenavaden čas izstrelitve, ki so jo izvedli 19 minut pred polnočjo po lokalnem času. Doslej so namreč severnokorejske oblasti preizkušale zmogljivosti svojega raketnega arzenala podnevi.
Na začetku meseca je Pjongjang dosegel pomemben napredek v okviru svojega raketnega programa, ko je 4. julija uspešno izstrelil prvo medcelinsko raketo hvasong 14.
Za povečavo kliknite na grafiko.
Raketa je dosegla višino okoli 3000 metrov in priletela v morje pri Japonski, je poročala japonska nacionalna radiotelevizija NHK. Jeffrey Lewis, izvedenec z inštituta za mednarodne študije Middlebury v Montereyu v Kaliforniji, pa je dejal, da prva znamenja kažejo, da je imela zadnja raketa doseg 10.000 kilometrov, kar je dovolj, da bi dosegla zahodno obalo in celo notranjost Združenih držav.
»Lahko potrdim, da smo detektirali izstrelitev balistične rakete iz Severne Koreje,« pa je izjavil predstavnik Pentagona Jeff Davis in dodal: »Še vedno analiziramo [kakšen doseg je imela] in kmalu bomo imeli več informacij.«
Pentagon: ZDA in Južna Koreja razmišljata o možnostih vojaškega odgovora
Načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, general Joe Dunford, in admiral Harry Harris, ki poveljuje ameriški vojski v Tihem oceanu, sta se že pogovarjala z načelnikom generalštaba južnokorejske vojske, generalom Lee Sun Jinom, poročanje francoske tiskovne agencije AFP povzema STA.
»Med telefonskim pogovorom sta Dunford in Harris izrazila trdno zavezo zavezništvu med ZDA in Južno Korejo,« so ob tem še sporočili iz štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA. Dodali so, da so trije poveljniki razpravljali tudi o možnostih vojaškega odgovora.
Proslavitev dneva zmage ali odgovor na ameriške sankcije?
Zadnji raketni poskus je spet izzval obilico različnih razlag v okoliških državah. Morda so z njim obeležili dan zmage v osvobodilni vojni, ki so ga v Pjongjangu proslavili 27. julija, na dan, ko se je leta 1953 s premirjem končala korejska vojna. Severna Koreja sebe vidi kot zmagovalko te vojne, pa čeprav je v njej izgubila dvakrat več vojakov kot Južna Koreja in več kot 1,5 milijona civilistov od skupaj 2,5 milijona, kolikor jih je umrlo v triletnem spopadu.
To je bila ena izmed tragičnih vojn brez zmagovalca, po kateri je Korejski polotok ostal razdeljen po istem 38. vzporedniku, sovraštvo med dvema deloma njegovega razcepljenega naroda pa se je le še okrepilo. Večina zgodovinarjev sicer ocenjuje, da je imel največ koristi od te vojne sovjetski voditelj Stalin, ki mu je uspelo z žrtvovanjem 299 svojih vojakov končati ambicije ZDA, da z vzhodne strani omejijo ali vsaj zmanjšajo vplivno območje Sovjetske zveze.
Kitajska je v korejskem spopadu hudo krvavela, izgubila je skoraj 200.000 vojakov, med njimi je bil tudi sin kitajskega voditelja Mao Zedonga. Korejska vojna je zato v njeni zgodovini ostala zapisana prej kot nacionalni kompleks kakor strateška zmaga.
Najnovejšo raketo so Severni Korejci izstrelili na dan, ko je ameriški senat potrdil nov sveženj sankcij proti Rusiji, Iranu in Severni Koreji, zato se morda to dejanje nanaša tudi na ta korak k zaostrovanju razmer na Korejskem polotoku.
Raketni poskus je prav tako sovpadel z vojaškimi vajami kitajske mornarice z ostrim strelivom v Rumenem morju. Vaje so namreč posvečene 90. rojstnemu dnevu kitajske narodnoosvobodilne vojske, ki bo v ponedeljek, na neki način pa pošiljajo tudi sporočilo Pjongjangu, da oborožene sile azijske sile niso več v službi skupne ideologije, ampak izključno kitajskih nacionalnih interesov.
