Tiskane izdaje
V Vzhodni Aziji so bili stoletniki od nekdaj narodno bogastvo. Konfucijanske družbe so v starosti prepoznavale modrost pa tudi za različne skupnosti je bila dolga življenjska doba njihovih članov posebno priznanje. Kadar je kdo dopolnil sto let, je to pomenilo, da velika družina zanjo oziroma zanj lepo skrbi. In ta rojstni dan so proslavljali kot lastni dosežek.
Tako je bilo tudi na Japonskem. Vse do leta 1963 je vsak stoletnik za ta veliki jubilej od premiera dobil čestitko in srebrni sakazuki, krožniku podobno posodico, iz katere se ob posebnih priložnostih pije sake (riževo žganje). Ker pa je letos sto let dopolnilo kar 31.747 Japoncev, so se v vladi strinjali, da se za ta darila zapravi preveč denarja, tako da so v ponedeljek dan spoštovanja starejših zaznamovali s podelitvijo rojstnodnevnih sakazukijev, ki so bili ne le manjšega premera, temveč tudi zgolj posrebreni in nič več iz čistega srebra.
Čudoviti kazalnik
Seveda tukaj ne gre zgolj za prihranek, ki znaša okoli 130 milijonov jenov (malo več kot milijon evrov), kolikor se jih bo manj porabilo ob kupovanju manj dragocenih daril. Rekordno število 65.692 državljanov, starejših od sto let, je vlado opomnilo na skrb vzbujajoče neravnovesje, ki japonski vladi povzroča vse več skrbi. Lepo je, da toliko prebivalcev države živi tako dolgo, ni pa sprejemljivo to, da se na drugi strani starostne lestvice vsako leto rodi skorajda prav toliko otrok, koliko jih med starejšimi prebivalci prečka jubilejno mejo. In prav tukaj se skriva vzrok za zaskrbljenost.
Ko je začela Japonska leta 1963 voditi statistiko o svojih stoletnikih, jih je bilo v vsej državi 153. Še ne tako davno (leta 1998) je njihovo število preseglo deset tisoč, pred devetimi leti pa se je ta skupina že povečala na 30.000. Vse manj let je potrebnih za vsakih novih deset tisoč, ki se jih doda k tej številki, kar je čudovit kazalnik dolgega življenja, hkrati pa tudi skrb vzbujajoč dokaz staranja družbe, katere skupno število prebivalcev se že nekaj let zmanjšuje. Popis prebivalstva, ki so ga izpeljali oktobra lani, je pokazal, da se je število prebivalcev v primerjavi z letom 2010 zmanjšalo za 0,7 odstotka, demografi pa opozarjajo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnjem desetletju, kar bo zagotovo negativno vplivalo na porabo, gospodarsko rast in sposobnost japonske vlade pri obvladovanju velikega javnega dolga.
Danes je več kot 34 milijonov Japoncev (več kot 27 odstotkov vsega prebivalstva) starejših od 65 let, letos pa je tudi skupina prebivalcev, starejših od osemdeset let, presegla rekordno mejo deset milijonov. Državni inštitut za raziskovanje prebivalstva in družbene varnosti je izračunal, da bodo leta 2024 starostniki presegli 30 odstotkov celotnega prebivalstva.
Zaradi tega so demografski strokovnjaki v sicer zelo diskretni Japonski pokukali tudi v zasebno življenje mladih in ugotovili, da imajo ti preporedkoma spolne odnose, kar s tega vidika prav tako vzbuja posebno zaskrbljenost. Vse več je neporočenih, od teh pa 70 odstotkov moških in 60 odstotkov žensk ni v nikakršni medsebojni zvezi. Okoli 42 odstotkov neporočenih moških in več kot 44 odstotkov neporočenih žensk nikoli ni imelo spolnih odnosov, to pa je seveda nujno povezano z izjemno nizko stopnjo rodnosti – 1,4 otroka na žensko, kar je veliko manj kot 2,1 otroka na žensko v plodnem obdobju, kar velja za najnujnejšo stabilno rast prebivalstva. Japoncem je tudi vse manj do poroke. Okoli 30 odstotkov neporočenih moških in okoli 26 odstotkov neporočenih žensk je v anketi, ki so jo izpeljali letos, izjavilo, da jim ni do tega, da bi si ustvarili družino.
In kaj zdaj? Starejši redno kupujejo hrano, a kdo bo kupoval oblačila, elektroniko, knjige, alkohol, avtomobile, potovanja …? In kdo bo plačeval davke, iz katerih bo nato premier radodarno obdaroval stoletnike s posrebrenimi sakazukiji?
Vrnitev na delo
Demografsko neravnovesje je pripeljalo do tega, da se je določeno število Japoncev, starejših od 65 let, vrnilo na delo. Razprave o tem, ali odpreti vrata beguncem s kriznih območij Azije, ne vodijo k odpravljanju otoške ksenofobije, hkrati pa je vse manj delovne sile. In medtem ko se preračunava hitrost staranja prebivalstva, ki se utegne do leta 2060 zmanjšati na 87 milijonov, je vrednost stoletnikov zasenčilo pomanjkanje novorojenčkov. Morda bo premier v prihodnje s sakazukiji obdaroval samo tiste, ki bodo doživeli 110 let? Najstarejša Japonka je Nabi Tadžima, ki je stara 116 let. Najstarejši Japonec Masamicu Jošida je dopolnil 112 let. Številni kandidati za kategorijo super stoletnikov tudi redno trenirajo, da bi dosegli cilj, ki so si ga zadali. Lani jeseni je 105-letni Hidekiči Mijazaki presegel lastni rekord v teku na sto metrov. Potem ko je to razdaljo pretekel v 42 sekundah in 22 stotinkah, je izjavil, da je njegov cilj to progo preteči v 35 sekundah. Ta teden bo dopolnil 106 let, in kot vemo, marljivo trenira.
