Tiskane izdaje
Odpoved srečanja med predsedniki Rusije, Belorusije in Kazahstana, do katere je po poročanju Guardiana prišlo zaradi bolezni ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki se v javnosti ni pojavil že teden dni, je dala krila domišljiji. Kam je izgnil Putin so se spraševali celo resni ruski in svetovni mediji.
Ko so za teroristični napad na maraton v Bostonu obtožili dva Čečena, je javnost to sprejela kot nesporno dejstvo. Ko je po napadu na uredništvo satiričnega francoskega časopisa Charlie Hebdo policija ubila brata Kouchi alžirskega rodu, nihče ni postavljal podvprašanj. Ko so ruski preiskovalci za umor ruskega opozicijskega politika Borisa Nemcova obtožili Čečene, je bilo takoj mogoče slišati, da gre za »priročne krivce«. Putin se v javnosti ni pojavil vse od umora Nemcova. Zadnjikrat so ga videli 6. marca, ko je v Kremlju sprejel italijanskega premierja Mattea Renzija.
»Takoj ko pride pomlad, se pojavi viroza. Glede te vročine smo zelo mirni. Predsednik se počuti dobro,« je njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov zavrnil namigovanja o bolezni. Dodal je, da Putin nadaljuje s svojimi aktivnostmi, v dokaz pa je ponudil fotografije srečanja z guvernerjem Karelije ter sprejema, ki ga je gostil ob mednarodnem prazniku žensk 8. marca.
Ruski RBC je pod drobnogled vzel fotografski material in menda ugotovil, da je bilo srečanje v Kareliju že 4. in ne 11. marca, fotografije ob praznovanju rojstnega dneva pa naj bi namesto 8. marca nastale že tri dni prej. Putinovi nasprotniki - tako v Rusiji kot v Ukrajini - so kar tekmovali, kdo bo na dan prišel z bolj divjo teorijo. Takšnega »zloradstva« kot v Rusiji pravijo zlonamernosti ni bilo že vse od zimskih olimpijskih iger v Sočiju.
Divje teorije
Andrej Illarionov, nekdanji Putinov svetovalec zdaj pa njegov oster nasprotnik, je v svojem blogu na LiveJournalu zapisal, da ni izključeno, da je bil Putin odstavljen v državnem udaru s strani ruskih jastrebov, kakršen je vodja njegovega kabineta Sergej Ivanov. Konstantin Remčukov, novinar blizu Kremlju, je razmišljal, da bo Putin svojega zaveznika Igorja Sečina odstavil s položaja direktorja največje ruske državne naftne družbe Rosneft, kar naj bi pomenilo, da bodisi dela čistke znotraj svojega najožjega kroga, ali pa da je celo sam na vrsti za odstrel.
Na družbenih omrežjih se je pojavilo na stotine zapisov, v katerih so Putina razglasili celo za mrtvega, v skladu s pregovornim ruskim črnim humorjem pa so zaokrožile celo fotografije, na katerih namesto Lenina leži v mavzoleju na Rdečem trgu. Špekulacije o o tem, da ima raka, da okreva po lepotilnem posegu z botoksom ali da ga je kap so skupaj s satiričnimi fotografijami povzeli celo na spletni strani radijske postaje Radio Free Europe, ki ga financirajo Združene države Amerike. Odveč se je spraševati, zakaj je antiamerikanizem v Rusiji v porasti. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah centra Norc pri Univerzi v Chicagu, Putina podpira kar 81 odstotkov državljanov.
Boris Jelcin in Kim Džong Un
V sovjetskih časih so bile govorice povezane z zdravjem voditeljev zelo pogoste, kar je v Putinovem primeru ne drži, saj že skoraj celo desetletje ni »izginil« za več kot en dan. V molk se je pogreznil po potopu podmornice Kursk leta 2000 ter terorističnem napadu na gledališče Dubrovka leta 2002, kar je zelo slabo vplivalo na njegovo priljubljenost, zato je vse od takrat ob krizah na kamerah ponujal samozavestno podobo.
Zadnjikrat so se govorice o zdravstvenih težavah pojavile leta 2012, ko je zaradi poškodbe odpovedal številne poti v tujino. Po trditvah Peskova je šlo za športno poškodbo, mediji pa so raje pograbili verzijo, da je utrpel poškodbo, ko je v odmevni PR akciji z motornim zmajem reševal sibirske žerjave. S to ter številnimi drugimi PR akcijami je Putin v preteklosti dokazoval, kako vitalen in zdrav je za svojih 62. let.
Njegov predhodnik in mentor Boris Jelcin je bil zaradi alkoholizma in slabega srca nagnjen k izginotjem. Pred volitvami leta 1996 so njegovi tiskovni predstavniki skrivali, da je preživel srčni napad, potem pa so postajali iz leta v leto bolj kreativni pri odgovarjanju na vprašanja glede njegovega zdravja. Nekoč je njegov tiskovni predstavnik Sergej Jastržembski odgovoril, da je Jelcinov stisk roke še vedno močan, s čimer so na radiu Eho Moskvi tokrat soočili Peskova. »Putinov stisk roke je tako močan, da lomi roke,« je bil sarkastičen.
»Čas je, da prenehamo z evfemizmi kot so avtoritarni voditelj in samodržec. Putin je diktator, ki Rusiji vlada z ustrahovanjem. Očitno je, da država brez njega ne more funkcionirati, ampak se takoj pojavijo iracionalne bojazni in iracionalno upanje,« je Leonid Beršidski v komentarju za Bloomberg Putinovo izginotje primerjal z nedavnim izginotjem severnokorejskega voditelja Kim Džong Una. Težava je, ker očitno ne gre za nikakršno izginotje in na spletni strani Kremlja je že mogoče najti napoved, da se bo Putin že v ponedeljek v Sankt Peterburgu srečal s kirgiškim predsednikom Almazbekom Atambajevom. Namesto tega, kam je izginil Putin bi se bilo smiselno vprašati, kam so izginili resni mediji?
