Konec nevtralnosti spleta: usluga Trumpovega lobista nekdanjim šefom

Velika tehnološka podjetja in aktivistične skupine napovedujejo tožbe, s katerimi želijo ustaviti spremembe.

Objavljeno
16. december 2017 11.00
Posodobljeno
16. december 2017 11.00
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

Zavzemajo se za nevtralnost na spletu

Največji problem padca nevtralnosti spleta je, da so njegovi vplivi kratkoročno težko opazni, dolgoročno pa pogubni. Splet je globalen in storitve, ki jih uporabljamo, so skoraj praviloma gostovanje zunaj naših meja, zato bomo vedno pod vplivom sprememb v drugih državah, pravi predsednik Piratske stranke Rok Andrée.

To še posebno velja za ZDA, saj storitve, ki so podvržene njihovi zakonodaji, predstavljajo zelo velik del »našega« spleta. Padec nevtralnosti spleta pomeni katastrofalno povečanje moči ponudnikov spleta, ki bodo svoj monopol zdaj lahko zlorabljali za povečanje svojega dobička. Te bodo iztržili tako na račun uporabnikov (tokrat bodo to občutili predvsem Američani) kot tudi ponudnikov spletnih storitev, ki jih uporabljamo tudi mi. Ti bodo dodatne stroške preložili na vse končne uporabnike – nas.

Še bolj skrb vzbujajoče je, da povečanje moči monopolov močno otežuje vstop na trg majhnim inovatorjem. In prav konkuriranje inovatorjev največjim korporacijam je bila lastnost spleta, ki je omogočila razcvet tehnološkega, družbenega in političnega napredka. Kako se bo lahko razvil »naslednji youtube«, če ne bo mogel zagotoviti niti normalnega ogleda videoposnetkov, saj ne bo imel dostopa do »prioritetnega« interneta?

ZDA se kot pomemben trg za slovenska digitalna podjetja začenja zapirati, ocenjuje Andrée. R. K.

New York – Ameriška zvezna komisija za komunikacije je po pričakovanjih ukinila pravila, ki naj bi zagotavljala, da so vse vsebine na spletu obravnavane enakopravno. O tako imenovani nevtralnosti interneta bodo odločala sodišča.

Nevtralnost spleta pomeni, da se vsi podatki – od videovsebin, spletnih strani do sporočil – po njem pretakajo pod enakimi pogoji. V zgodnjih dneh digitalnega povezovanja sveta ni o tem razmišljal skoraj nihče, saj ni bilo takšne eksplozije količine podatkov, kot jo je v zadnjih letih povzročilo pretakanje videovsebin. Tehnični razvoj omrežij in količina podatkov gresta z roko v roki in spodbujata drug drugega, toda pojav storitev, kot je ponudnik videovsebin Netflix, je sprožil pobudo ponudnikov spletnih storitev po višji ceni za porabnike večje količine zmogljivosti omrežij ali po upočasnitvi njihovega pretakanja.

To je zbudilo pomisleke zagovornikov nevtralnosti, saj bi po njihovem različno obravnavanje podatkov podjetjem, ki upravljajo omrežja, dalo preveliko moč nad spletom. Prednost bi lahko dali lastnim storitvam ali celo močno upočasnili pretakanje vsebin, ki jim zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso všeč, kar v vse bolj digitalni ekonomiji pomeni prevladujoč položaj na trgu. Tako je vsaj razmišljala vlada prejšnjega predsednika Baracka Obama, ko je leta 2015 splet označila za javno storitev. To pomeni, da za njegove ponudnike veljajo enako stroga pravila in nadzor, kot veljajo, denimo, za telefonijo, vključno z nadzorom cen. Pomemben del odločitve je bilo zagotavljanje, da ponudniki vsebin ne smejo kupovati hitrejših povezav pri kabelskih operaterjih, telefonskih družbah ali ponudnikih brezžičnih povezav, ti pa ne smejo blokirati ali namenoma upočasniti dostopa do legalnih vsebin.

Trumpova skladovnica

Donald Trump je ob prihodu v Belo hišo naznanil rezanje birokracije, v četrtek je javnosti pripravil skeč, v katerem so na oder zložili dva kupa papirja, majhen je predstavljal obseg zveznih pravil iz 1960, velikanska skladovnica pa naj bi predstavljala sedanjo administrativno dušenje gospodarstva. Kritiki mu odgovarjajo, da njegovo serijsko ukinjanje pravil vse bolj spominja na uvajanje nenadzorovanega kapitalizma, kaj pomeni pomanjkanje nadzora, smo okusili z veliko finančno krizo iz leta 2008. Poleg tega se je v dobrega pol stoletja ameriško gospodarstvo povečalo za skoraj šestkrat in se hkrati obogatilo s povsem novimi panogami. V letu 1960 je digitalna tehnologija šele nastajala, zdaj je eno ključnih gibal gospodarstva.

Trump je na čelo komisije za telekomunikacije (FCC) imenoval Ajita Paija, nekdanjega odvetnika podjetja Verizon, ki je eden večjih ponudnikov interneta v ZDA in se zavzema za različne cene za prenos podatkov. Pa hkrati velja za libertarnega zagovornika prostega trga, ki se sam uravnava, svobodna konkurenca pa naj bi pospešila inovacije in zaščito potrošnikov. Njegovi nasprotniki verjamejo, da se bo zgodilo ravno obratno: veliki ponudniki bi brez zagotovljene nevtralnosti lahko omejevali konkurenco, kar bo upočasnilo nujnost inovacij, na koncu pa bodo potrošniki plačevali višjo ceno.

Jeza spletnih velikanov

Razprava se je strnila v vprašanje, ali ponudnike interneta, ki že zdaj ne slovijo ravno po preglednosti poslovanja, že vnaprej strožje nadzirati ali počakati na zlorabe. Glasovanje na komisiji je potekalo po strankarski opredelitvi, dva demokrata sta ukinitvi strožjega nadzora nasprotovala, trije republikanci na čelu s Paijem so jo podprli. »Proti sem, ker sem del milijonske množice ogorčenih, saj FCC sama sebi izdira zobe in se odreka odgovornosti za zaščito potrošnikov,« je demokratski komisar Mignon Clyburn sporočil pred glasovanjem in kolegom pokazal kupe pisem, ki so nasprotovala rahljanju pravil in ogrožanju nevtralnosti.

Po zagotovilih ponudnikov interneta potrošniki ne bodo občutili (takojšnjih) posledic. Toda strokovnjaki so prepričani, da se bodo kmalu pojavile ponudbe spletnim podjetjem, da si z dodatnimi plačili zagotovijo hitrejši prenos podatkov, višji stroški pa pogosto pomenijo višje cene za potrošnike. Politični boj se je takoj razširil tudi v pravni, saj so državni tožilci v demokratskih zveznih državah na čelu z newyorškim Ericom Schneidermanom napovedali tožbe, s katerimi želijo ustaviti Paijeve spremembe. Tožile bodo tudi aktivistične skupine, kot je organizacija Public Knowledge, ki se zavzema za odprte standarde in večjo odprtost digitalnega trga.

O tožbi razmišlja tudi Internetno združenje, ki povezuje velika tehnološka podjetja, zrasla z internetom, kot sta Google in Facebook. »Ne pozabimo, zakaj smo sploh dobili strožji nadzor. Na trgu ponudnikov interneta je premalo konkurence (da bi ta lahko uravnavala njegovo delovanje),« je opozoril predsednik združenja Michael Beckerman. Podobno je vodja spletnega podjetja Reddit Steve Huffman dejal, da bodo brez zagotovil o nevtralnosti interneta njegovi ponudniki imeli »možnost, da izbirajo med zmagovalci in poraženci, in to ni prispodoba«. Iz Netflixa pa so sporočili, da so razočarani ter da je to »začetek dolge sodne bitke«.