Tiskane izdaje
Potniško letalo družbe Germanwings, ki je pred dnevi strmoglavilo v francoskih Alpah, je namerno zrušil kopilot, je v četrtek povedal francoski državni tožilec. Primer ni brez precedensa, čeprav je izjemna redkost.
Kljub nekaterim razvpitim strmoglavljenjem letal so namerna, samomorilska zrušenja maloštevilna. Poročilo ameriške Zvezne uprave za zračni promet, objavljeno lani, razkriva, da je bilo med 2.760 letalskimi nesrečami v obdobju med letoma 2003 in 2012 samo osem samomorilskih primerov. Vsi vpleteni piloti so bili moškega spola, njihova povprečna starost je bila 46 let. V sedmih od osmih strmoglavljenj je bil pilot edini, ki je bil v zrušenem letalu. Pri štirih osebah od naštetih so našli sledi alkohola, dva med osmerico sta jemala antidepresive.
Tragični precedensi
Namerno strmoglavljenje letal komercialnih pilotov ni prvo. V nekaterih primerih so jih obravnavali kot samomore oziroma domnevne samomore. Tokrat je umrlo 150 potnikov, gre za umor, pravi marsejski tožilec Brice Robin.
Pretekli primeri:
• V incidentu leta 2013, ki spominja na strmoglavljenje družbe Germanwings, je eden od pilotov namerno zrušil letalo mozambiške letalske družbe. Drugi pilot je ostal pred vrati kokpita in si je zaman prizadeval za vstop. Vseh 33 potnikov na krovu je umrlo.
• Leta 1999 je letalo EgiptAir na poti iz New Yorka v Kairo strmoglavilo v Atlantski ocean. Prevladujoča teorija nesreče navaja, da je pilot nameraval zrušiti letalo, pri čemer je ubil 216 potnikov.
• Leta 1997 v letu družbe Silk Air med Indonezijo in Singapurjem je letalo naglo strmoglavilo, umrli so 104 ljudje. Indonezijske oblasti nikoli niso razčistile uradnega razloga za letalsko nesrečo, vendar ameriški NTSB (Nacionalni odbor za varnost v transportu), ki je preiskoval nesrečo, domneva, da je šlo za posledico pilotovega samomora.
So kriteriji zadostni?
»Ob upoštevanju omejenega števila nesreč, ki jih je mogoče pripisati samomoru, je namerno strmoglavljenje letala redek in neobičajen dogodek, v preteklih 20 letih je bilo tega vse manj«, v zaključku navaja poročilo FAA. Zvezna uprava za zračni promet zahteva, da vsi pilot, mlajši od 40 let, vsako leto obnovijo zdravstveni pregled, medtem ko morajo tisti, starejši od 40. leta, na preverjanje psihofizičnega stanja pilotov vsakega pol leta. Del zdravniškega pregleda vključuje psihično usposobljenost, vendar ne tudi uradnega pregleda mentalnega zdravja. Smernice ameriške FAA med drugim navajajo, da formalni psihiatrični pregledi niso zahtevani, vendar si mora tisti, ki posamičnega pilota pregleduje, »izoblikovati splošni vtis o njegovi čustveni stabilnosti in mentalnem stanju«.
Podobno kot ameriška FAA ima tudi Evropska letalska varnostna agencija (EASA), torej tista, pristojna za izdajo dovoljenja Andreasu Lubitzu, splošne zdravstvene izpite, ki se dotikajo tudi mentalnega zdravja − pa vendar nima mandata za rutinski pregled duševnega zdravja.
Piloti komercialnih letalskih družb, med katerimi so tudi številni vojni veterani, so praviloma zelo stabilne, dobro prilagojene osebe, navajajo ob aktualni tragični nesreči leta 9525 številni viri. Toda opozarjajo tudi na možnost, da se posameznikom, ki imajo težave z mentalnim zdravjem, kljub vsemu uspe prebiti skozi luknje v testiranjih. Leta 2012 je pilot družbe JetBlue, ki ni imel nobenih znanih zdravstvenih težav in ki nikoli ni vzbudil kakršnega koli vznemirjenja, doživel živčni zlom med samim letom, pozneje je bil uradno spoznan za duševno bolnega. Vedenje kapetana leta 191 iz NY v Las Vegas in potrebni pristanek v teksaškem Amarillu je sprožilo dilemo, ali so kriteriji za pilote dovolj striktni in filtri zadostni. Incident je preobrnil pozornost k standardom za mentalno zdravje pilotov in vzbudil dvome o psihološkem preverjanju letalskih posadk. Leta 2010 je FAA, v strahu, da bi piloti prikrivali duševne težave, ukinila prepoved uporabe antidepresivov, kot sta Prozac in Zoloft, za pilote potniških letal.
Porajajo se tudi dvomi, ali niso piloti pod čedalje večjim stresom, velikokrat jih pesti pomanjkanje spanja in zmanjšujejo se njihovi beneficiji in pokojnine. In vendar ti stresi v večini primerov pač niso povezani s hotenjem namernega strmoglavljenja letala.
