Lačen je vsak deveti prebivalec

Število lačnih se je v zadnjih dveh letih povečalo s 777 milijonov na 815 milijonov, kar pomeni, da je lačen vsak deveti Zemljan, ocenjuje Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO). Po drugi strani zadnji izračuni nevladne organizacije za boj proti revščini Oxfam kažejo, da ima le osem najbogatejših toliko premoženja kot 3,6 milijarde ljudi revnejše polovice prebivalcev sveta.

Vse večja neenakost, ki jo povečujejo globalne multinacionalke in najbogatejši, bi lahko vodila v večjo nestabilnost, so januarja, ko je izšo poročilo, opozorili pri nevladni organizaciji Oxfam. Vse to ne uničuje le socialne države in ne ovira le učinkovitega boja proti revščini, ampak že pospešeno uničuje tudi zaupanje v demokracijo, še ugotavljajo v Oxfamu.

Konflikti, vojne in politična nestabilnost

Pred letošnjim 16. oktobrom, ki je svetovni dan hrane, v Organizaciji ZN za hrano in kmetijstvo, pozornost posvečajo odnosu med migracijami in prehransko varnostjo, piše Slovenska tiskovna agencija. V zadnjih letih je bil svet priča večjemu številu mednarodnih migrantov, v letu 2015 je tako z 244 milijoni doseglo največ od druge svetovne vojne dalje. Bistveno večje je število notranje razseljenih oseb, in sicer 763 milijonov. Glavna razloga za migracije in razseljevanje sta oboroženi konflikti, vojne in politična nestabilnost. Konflikti so poleg podnebnih sprememb tudi med razlogi za naraščajočo lakoto in revščino v svetu. To je glavna ugotovitev poročila o stanju prehranske varnosti za leto 2017.

»To pomeni, da je lačen vsak deveti zemljan, in to dve leti po sprejemu nove globalne razvojne agende, v kateri smo se države zavzele za odpravo lakote in ekstremne revščine do leta 2030,« so pred svetovnim dnevom hrane po poročanju STA poudarili na slovenskem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Organizacija ZN tudi ocenjuje, da 60 odstotkov od 815 milijonov lačnih živi v državah, ki so prizadete zaradi oboroženih konfliktov. Številni konflikti se odvijajo na podeželju, uničujejo kmetijstvo ter prepotrebne naravne vire za osnovno preživetje najbolj ranljivih prebivalcev, ki so tako izpostavljeni lakoti oz. negotovi preskrbi s hrano. Zato večina zapusti svoje domove.

S svetovnim dnevom hrane opozarjajo, da je pravica do hrane osnovna človekova pravica.