Tiskane izdaje
Nove sledi in dokazi o lokaciji pogrešanega potniškega letala MH370, ki je pred več kot tremi leti izginilo z radarjev nad Indijskim oceanom, po dolgem času vzbujajo upanje preiskovalcev in strokovnjakov.
Pol leta po prekinitvi najdražje mednarodne iskalne akcije v zgodovini, v kateri so malezijske, avstralske in kitajske ladje prečesale 120.000 kvadratnih kilometrov velik del Indijskega oceana, se pozornost preiskovalcev preusmerja na vsega 5000 kvadratnih kilometrov širok pas severno od prvotnega območja iskanja, kjer so se na morski gladini, če so ugotovitve pravilne, prvič pojavili kosi letala, ki jih je kasneje naplavilo na afriške obale.
Študija morskih tokov, ki jo je objavil avstralski urad za varnost v prometu (ATSB), je s pomočjo napredne tehnologije in satelitskih fotografij, ki jih je nad Indijskim oceanom po izginotju letala posnel francoski vojaški satelit, a so bile iz mednarodne preiskave izvezete, ker so se osredotočale na del oceana, ki ni bil zaobjet v prvotno območje iskanja, po navedbah njenih avtorjev ne vsebuje neizpodbitnih dokazov o tem, kje je letalo strmoglavilo. Strokovnjaki ne morejo z gotovostjo trditi, da so plavajoči predmeti na satelitskih slikah resnični ostanki MH370, zato nočejo delati prehitrih sklepov.
Več konkretnih dokazov
»Jasno je, da moramo biti previdni,« je po poročanju avstralskih medijev opozoril vodja ATSB Greg Hood. A če se bo pokazalo, da so to pravi deli izginulega letala, po njihovem mnenju obstaja velika verjetnost, da je letalo strmoglavilo nekje na območju, velikem toliko kot četrtina Slovenije. To je precej manj od prvotnega območja iskanja, v katerega bi lahko stisnili šest naših držav.
V mednarodni iskalni akciji so sodelovalo avstralske, kitajske in malezijske ladje. Foto: AFP/Abis Nicolas Gonzales
Kljub očitnim pomanjkljivostim je vsebina poročila po dolgem času obudila upe, da je kraj strmoglavljenja boeinga 777 družbe Malaysia Airlines, na katerem je bilo 8. marca 2014 239 potnikov in članov posadke, še vedno mogoče najti. Avtorji poročila se zavedajo, da njihove ugotovitve same po sebi ne bodo dovolj za obnovitev iskalne akcije, ki se je brez preboja končala januarja letos in za katero so malezijske, kitajske in avstralske oblasti v treh letih in pol odštele 150 milijonov ameriških dolarjev. Predstavniki tako avstralske kot malezijske vlade so dejali, da bodo morali strokovnjaki za novo iskalno akcijo predstaviti več konkretnih dokazov. Malezija, ki je vodila mednarodno preiskavo, je prek ministra za promet Data Šrija Liova Tionga izrazila upanje, da bodo prihodnje študije morskih tokov še dodatno omejile območje iskanja; do takrat, je nakazal Tiong, malezijske ladje ne bodo več česale oceanska dne za ostanki MH370. Podoben je bil odziv avstralskega ministra za promet Darrena Chesterja, ki po poročanju časnika Courier Mail ni izključil obnovitve mednarodne iskalne akcije v prihodnosti, a je povedal, da zanjo še ni dovolj novih dokazov.
Različne teorije
Ustavitev iskalne akcije je v začetku leta še posebno razburila svojce potnikov, ki so upali, da bo odkritje ostankov letala ponudilo razlago o vzroku njegovega strmoglavljenja. Letalo družbe Malaysia Airlines, ki je bilo na poti iz Kuala Lumpurja v Pekingu, se je prenehalo odzivati nekje nad Južnim kitajskim morjem, kjer je tudi izginilo iz radarjev kontrolorjev letalskega prometa, ne pa tudi z vojaških radarjev, ki so kasneje pokazali, da je spremenilo svojo smer in namesto proti severu še več kot sedem ur po vzletu letelo proti jugu. O tem, zakaj se je to zgodilo, krožijo različne teorije, strokovnjaki ne izključujejo niti možnosti ugrabitve. ATSB, ki je vodila avstralski del mednarodne preiskave strmoglavljenja MH370, je lani potrdila, da so v domačem letalskem simulatorju kapitana letala Zaharie Šaha našli podatke o tem, da je ta načrtoval in treniral lete čez Indijski ocean.
Protest svojcev kitajskih potnikov v Pekingu. Foto: Reuters/Thomas Peter
Toda te še ne dokazujejo, da je kapitan namerno preusmeril oziroma ugrabil letalo. Iz peščice najdenih kosov MH370, ki jih je mesece po strmoglavljenju naplavilo na obale otokov ob vzhodni obali Afrike, strokovnjakom ni uspelo pripraviti konkretne razlage o tem, kaj je bil vzrok strmoglavljenja letala. Po mnenju Kanadčana Larryja Vancea, enega najbolj izkušenih preiskovalcev letalskih nesreč na svetu, najdeni ostanki kljub vsemu kažejo, da je boeing 777 najverjetneje v enem kosu pristal na morski gladini in potrjujejo domneve, da je letalo vse do zadnjega pilotiral izkušeni pilot.
Dokler razbitine letala ostajajo na dnu Indijskega ocena, ta in druge razlage svojcem umrlih ne prinašajo zadoščenja. Njihova edina želja je, da bi se iskanje MH370 čim prej nadaljevalo. Medtem ko malezijska, avstralska in kitajska vlada to možnost za zdaj zavračajo, njihov edini up ostaja zasebna pobuda ameriškega preiskovalnega podjetja Ocean Infinity, ki se je javilo, da iskanje nadaljuje na lastno pest.
