Mossacka ujela temna preteklost

Ob tako obsežnem razkritju spornih praks v davčnih oazah, kot so Panamski dokumenti, na plano priplava tudi veliko drugih skrivnosti.

Objavljeno
07. april 2016 17.17
Mario Belovič
Mario Belovič

Temne skrivnosti so ponavadi zakopane v preteklost davčnih mož iz ozadja, ki so se dolgo skrivali za imidžem dolgočasnih odvetnikov ali bankirjev, ki v eksotičnih krajih opravljajo neke posle. Takšne podobe so seveda namenoma varljive, poleg poslovnih pa poskušajo prekriti tudi marsikatero drugo skrivnost.

Takšno skrivnost ima tudi Jürgen Mossack, soustanovitelj odvetniške pisarne Mossack Fonsece, spornega svetovalnega podjetja, ki ga razkrivajo Panamski dokumenti. Preden je Jürgen postal svetovno znani organizator davčnih utaj in drugih spornih praks je bil čisto navaden, ambiciozen odvetnik.

Rodil se je marca leta 1948 v idiličnem severnobavarskem mestecu Fürth, ki leži nedaleč od Nürnberga. In prav s tem nemškim mestom, kjer so zavezniki po zmagi v drugi svetovni vojni privedli k pravici marsikaterega nacističnega in fašističnega vojnega zločinca, - še več pa jih niso, a ne prehitevajmo -, je povezana skrivnost našega Jürgena. Oziroma ni, pa bi morala biti.

Teža preteklosti

Podobno kot predsednik britanske vlade David Cameron, ki mora zdaj pojasnjevati vlogo svojega očeta pri razkritih davčnih utajah, tudi Jürgen živi pod težo očetove preteklosti. Jürgenov oče Erhard Mossack ni bil davčni utajevalec; vsaj ne da bi vedeli. Nosil pa je najvišji podoficirski čin v nacistični Waffen SS. O Erhardovih morebitnih vojnih zločinih, ki bi ga po vojni morali pripeljati na sojenje v Nürnberg, ne vemo nič. Kar seveda ne pomeni, da jih ni bilo, le dokazov nimamo. Jürgenov oče je bila namreč pragmatičen človek.

Ko je sprevidel, da s tisočletnim Rajhom spet ne bo nič, je svoje bogate vojaške veščine, red in disciplino ponudil Američanom. V zameno za zaščito pred roko pravice, seveda. Zanje je hotel vohuniti. Glede na to, da nemška obveščevalna služba BND še danes zavrača zahteve po razkritju dokumentov, ki jih ima o Erhardovi preteklosti, lahko upravičeno sklepamo, da je po vojni res postal vohun Cie. BND se pri tem brani, da bi takšno razkritje lahko pomenilo »varnostno tveganje«.

Ko se je družina Mossack na vrhuncu hladne vojne v šestdesetih letih preselila v Panamo, se je Erhrad spet ponudil, da bo od tam za Američane vohunil o komunističnih aktivnostih na Kubi. To potrjujejo dokumetni ameriških obveščevalnih služb. Od tukaj naprej se sledi za Jürgenovim očetom izgubijo, a Jürgenov vzpon se šele začne. Sina esesovskega podoficirja leta 1975 najdemo v Londonu, kjer dela kot odvetnik.

V Panamo se vrne leta 1977, ko ustanovi svoje famozno svetovalno podjetje. Leta 1986 se temu podjetniškemu podvigu pridruži še panamski pisatelj in prav tako odvetnik Ramon Fonseca. Mossack-Fonseca. Drugo je znano; podjetje postane ena najbolj uspešnih svetovalnih družb za davčne in druge mahinacije, z več kot 40 podružnicami po vsem svetu, dokler ni aprila 2016, zaradi razkritja njihovih poslovnih praks, vsega konec.

Nacistični vohuni

Temne skrivnosti iz preteklosti družine Mossack pa niso edine in še zdaleč ne najbolj problematične. Predvsem ZDA imajo namreč dolgo tradicijo odnosov z nacističnim režimom, pa tudi s sodelovanjem z nekdanjimi nacisti po vojni. Avtorica Mary Ellen Reese je ob koncu hladne vojne leta 1990 objavila knjigo o generalu Reinhardu Gehlenu in njegovih povezavah s Cio, po knjigi pa je nastal tudi dokumentarec. Erhard Mossack je bil v primerjavi z Gehlenom, ki so ga ZDA po vojni tudi vzele pod svoje varne peruti, majhna riba.

Gehlen, Hitlerjev vodja vojaške obveščevalne službe na vzhodni fronti, je 11 let po vojni v demokratični Zvezni republiki Nemčiji Konrada Adenauerja postal vodja BND. Ja, ravno te BND, ki skriva podatke o družini Mossack. Jedro njegovih sodelavcev v BND so bili isti oficirji, ki so skupaj z Gehlenom služili Hitlerju in nacistični Nemčiji. Gehlen, ki je bil očitno podobno pragmatičen kot Erhard Mossack, je obenem delal tudi za Cio. Vodil je njene obveščevalne aktivnosti zoper Sovjetsko zvezo.

Kot je Jürgen Mossack in njegovo podjetje zgolj vrh ledene gore davčnih utaj, je Gehlen bil zgolj vrh ledene gore kolaboracije bivših nacistov z zahodnimi obveščevalnimi službami. Reesova v svoji knjig dokumetirano razkriva, da je novega gospodarja na podoben način našlo več tisoč bivših nacistov, med njimi tudi številni vojni zločinci, ne da bi javnost o tem kaj vedela, kaj šele, da bi jo kdo o tem kaj vprašal. Cia in FBI sta namreč vsa petdeseta in šestdeseta leta skrivala dosjeje o njihovi preteklosti. Dolgoletni direktor FBI J. Edgar Hoover in vodja Cie Allen Dulles sta namreč pragmatično ocenila, da so nekdanji nacisti Združenim državam kot vohuni zoper Sovjete bolj koristni kot pa v zaporu.

Potomci nacistov v ZDA in drugih državah na obeh ameriških celinah živijo mirno življenje. Takšno je do nedavnega bilo tudi življenje Jürgena Mossacka. Dokler mu zlobni novinarji niso vsega pokvarili, pri tem pa potegnili na plano tudi njegove druge temne skrivnosti. Poleg nekaj malega, kar je zaslužil z davčnim svetovanjem, je užival v dobrobitih svoje plantaže tikovega lesa in še parih nepremičnin. Imel je svoj službeni helikopter in jahto z imenom Kralj morja. Nekaj malega je imel naloženo tudi v zbirki zlatih kovancev. Zdaj pa se ob davčni preiskavi njegovega početja mora ukvarjati še s svojo polpreteklo zgodovino.