Tiskane izdaje
Administracija odhajajočega ameriškega predsednika Baracka Obame je zadnje dneve na oblasti izkoristila za podaljšanje seznama sankcij Magnicki. Finančno ministrstvo je včeraj sporočilo, da so nanj umestili vodjo Ruskega preiskovalnega odbora Aleksandra Bastrikina, poslanca dume Andreja Lugovoja in nekdanjega vojaškega častnika Dimitrija Kovtuna.
Iz State Departmenta niso sporočili, česa je trojica sankcioniranih obtožena, tiskovni predstavnik John Kirby je pojasnil le, da so »imena dodali po temeljiti preiskavi«. Tako Lugovoj kot Kovtun sicer veljata za glavna osumljenca umora nekdanjega ruskega obveščevalnega agenta in pozneje sodelavca britanske MI6 Aleksandra Litvinenka.
»Zbegan sem,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v odzivu na ameriško odločitev povedal Lugovoj, eden od dveh osumljenih, da sta leta 2006 Litvinenkov čaj »začinila« z radioaktivni polonijem. Kot je povedal, je slišal, da je seznam namenjen ljudem, ki so kakorkoli kratili človekove pravice, sankcije proti njemu pa da so zato »absurdne«.
Na podaljšanje seznama so se v Kremlju tudi uradno odzvali. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je povedal, da gre za le še en korak v »umetno ustvarjeni degradaciji naših odnosov«, in izrazil prepričanje, da dejanja Obamove administracije niso v skladu ne z njihovimi interesi in ne interesi Washingtona.
Podaljšanje seznama sankcioniranih je le zadnje v vrsti ukrepov, ki jih je proti Moskvi v zadnjih tednih sprejel Washington. Razlog za zaostrovanje odnosov so ameriške obtožbe, da se je Rusija z računalniškimi vdori v elektronsko pošto demokratske stranke in Hillary Clinton, nato pa razkritjem vsebine aktivno vmešala v predvolilno ameriško dogajanje, njihov cilj pa da je bil tehtnico nagniti na stran Donalda Trumpa.
Rusija obtožbe ostro zanika, o njih dvomi tudi prihodnji ameriški predsednik Trump. Washington je kljub temu že ukrepal. Obamova administracija je prejšnji mesec izgnala 35 ruskih diplomatov in omejila dostop do nekaj objektov v lasti ruske vlade. Ruski predsednik Vladimir Putin takrat ni ukrepal, ampak je naslednji korak prepustil prihajajoči Trumpovi administraciji.
Poseben zakon, poznan kot Magnickijev zakon, so v ZDA sprejeli leta 2012, njegov prvotni namen pa je bil poenostaviti sprejemanje sankcij proti ruskim državljanom, vpletenim v smrt odvetnika sklada Hermitage Capital Sergeja Magnickega. Seznam ruskih državljanov se je z leti razširil, danes je na njem 44 Rusov, ki so jim zamrznili morebitno premoženje v ZDA in jim prepovedali trgovanje z ameriškimi podjetji in vstop v državo.
