Nekdanji gverilci ustavili predvolilne aktivnosti

Kolumbijska stranka FARC za provokativne proteste obtožuje desničarsko stranko Demokratični center.
Objavljeno
12. februar 2018 15.44
COLOMBIA-PEACE/
Ka. M.
Ka. M.

Politična stranka nekdanjih kolumbijskih gverilcev FARC je začasno suspendirala svoje aktivnosti pred spomladanskimi parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami. Vodstvo stranke se je tako odločilo po protestih proti njihovim kandidatom med predvolilnimi shodi in kljub zagotovilu aktualnega predsednika Juana Manuela Santosa, da bo za varnost vseh ustrezno poskrbljeno.

Protestov proti članom FARC je bilo več, predsedniški kandidat stranke, nekdanji vodja gverilcev Rodrigo Londoño, poznan tudi kot Timošenko, se je, denimo, na shodu soočil z jeznimi protestniki, ki so ga ozmerjali z »morilcem«, »teroristom«, njegovo vozilo pa obmetavali z jajci, paradižniki in plastenkami. Kot so prepričani člani stranke, so nasprotniki združili moči, da bi jim onemogočili politično delovanje, v volilno bitko pa se bodo znova podali zgolj v primeru, če in ko bodo druge politične stranke in gibanja obsodila provokacije proti članom FARC.

Alternativno revolucionarno silo ljudstva (Fuerza Alternativa Revolucionaria del Común) so nekdanji gverilci ustanovili avgusta lani, stranka pa je obdržala »gverilski« akronim FARC, ki je v preteklosti služil kot okrajšava za Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (Fuerzas Armadas Revolucionarias de Colombia).

V zapor namesto na ulice?

Nekdaj najvplivnejši gverilci so mirovni sporazum s kolumbijsko vlado podpisali pred dvema letoma. Sporazumu je sledilo razoroževanje, veliko Kolumbijcev pa je še vedno prepričanih v neustreznost dogovora, saj ta med drugim predvideva pet poslanskih in pet senatorskih sedežev za stranko FARC do leta 2026 ter amnestijo za zaprte borce.

Mnogi menijo, da nekdanji gverilci »spadajo v zapor, in ne na ulice«, zato ne preseneča, da se ti soočajo z nasiljem političnih nasprotnikov. Od podpisa mirovnega sporazuma konec leta 2016 je bilo po podatkih kolumbijskega generalnega tožilca ubitih 50 ljudi, povezanih s FARC – 28 nekdanjih borcev, 12 družinskih članov in deset aktivistov novoustanovljene stranke.

Policisti varujejo avtomobil predsedniškega kandidata Timošenka pred dnevi v Caliju. Foto: Andres Felipe Arcos via Reuters

Stranka FARC za provokativne proteste obtožuje desničarsko stranko Demokratični center nekdanjega predsednika Álvara Uribeja, ki je v obdobju med 2002 in 2010 stopnjeval boj proti gverilcem. Predsedniški kandidat Demokratičnega centra Iván Duque je prepričan, da so protesti proti stranki nekdanjih gverilcev »moralna kazen« za njihova pretekla dejanja.

Suspenzija aktivnosti FARC ni zgolj udarec že tako šibki kolumbijski demokraciji, temveč so težave FARC vse prej kot spodbudna novica tudi za mirovna pogajanja med kolumbijskimi oblastmi in zadnjo vplivnejšo gverilsko skupino Nacionalna osvobodilna vojska (ELN). Ta so trenutno sicer ustavljena zaradi novih napadov gverilcev po izteku trimesečnega premirja januarja, k njihovem nadaljevanju pa je že pozval tudi generalni sekretar ZN António Guterres.