NSA prisluškovala še več pogovorom Merklove

Kanclerka še naprej za sodelovanje z ameriškimi in drugimi partnerji.

Objavljeno
23. februar 2016 19.32
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Komaj je nemška kanclerska palača domačo obveščevalno službo – domnevno – zaprosila za preiskavo ruskih propagandnih dejavnosti v državi, že se ponovno oglašajo varuhi tajnih razkritij v Rusiji bivajočega žvižgača Edwarda Snowdna: Wikileaks razkriva še bolj obsežno prisluškovanje ameriške NSA kanclerki Merklovi, kot so domnevali doslej, med drugim tudi njenim pogovorom z generalnim sekretarjem OZN Ban Ki Munom.

Krščanskodemokratska kanclerka Nemčije Angela Merkel se je z generalnim sekretarjem OZN Ban Ki Munom pogovarjala decembra 2008, če je verjeti spletnemu portalu Wikileaks, pa so te pogovore poslušala tudi nepovabljena ušesa ameriške agencije za nacionalno varnost NSA. Ban Ki Mun je, poročajo, pohvalil kanclerkina prizadevanja za dogovore o izboljšanju ozračja in še posebej prepričevanje evropskih kolegov. Svet je po njegovem prepričanju pričakoval nadaljevanje vodilne vloge Evropske unije, brez nje bi si bilo zelo težko predstavljati napredek na prihodnjih podnebnih konferencah. Generalni sekretar OZN je govoril tudi o dobri priložnosti, da za stvar pridobijo še novoizvoljenega ameriškega predsednika Baracka Obama, in tudi kanclerka je bila optimistična, da bodo kljub težavam dosegli napredek.

Danes vemo, da je ambiciozno zmanjšanje emisij strupenih plinov v ozračje težje, kot so upali tako v Berlinu kot New Yorku, po objavi na spletnem portalu Wikileaks pa vemo tudi, da so te in številne druge pogovore spremljali ameriški obveščevalci. To so počeli celo predhodnikom Angele Merkel, v njenem času pa niso pustili pri miru niti njenega zasebnega telefona, kot so razkrili pred leti. »Danes smo dokazali, da so zasebnemu srečanju generalnega sekretarja OZN Ban Ki Muna, namenjenemu zaščiti planeta pred podnebnimi spremembami, prisluškovali iz države, v kateri hočejo zaščititi svoja velika naftna podjetja,« navaja ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange, ki zdaj čaka na odziv Združenih narodov. »Kajti če je lahko brez kakršnih koli posledic na muhi generalni sekretar, potem je v nevarnosti vsakdo – od tistih, ki krmilijo države, do onih, ki pometajo ceste.«

O srečanju s Sarkozyjem in Berlusconijem

Na spletnem portalu so razkrili tudi podrobnosti »napetega« srečanja kanclerke s tedanjim francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in italijanskim premierom Silviem Berlusconijem iz oktobra 2011. Angela Merkel naj bi Berlusconija takrat »zelo osorno« napadla zaradi dolgov njegove države, Sarkozy pa naj bi dodal, da bo, če ne bo hitro ukrepal, italijanske banke morda kmalu razneslo »kot zamaške na steklenici s šampanjcem«.

Po podatkih Wikileaksa so pri NSA prisluškovali tudi pogovorom Berlusconija z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, ki je italijanskega kolega rotil, naj mu pomaga pri odnosih z ameriškim predsednikom Obamo in vodilnim predstavnikom Svetovne trgovinske organizacije ter visokega komisariata OZN za begunce. »Nekateri dokumenti so označeni s TOP-SECRET/COMINT-GAMMA in so najbolj zaupni dokumenti, kar jih je bilo kdaj objavljenih v medijih,« zatrjujejo pri Wikileaksu. Kot navaja Assange, so pred tem objavili ukaz nekdanje ameriške zunanje ministrice Hillary Clinton ameriškim diplomatom, naj ukradejo genetski zapis generalnega sekretarja OZN, pa čeprav se je ameriška vlada s podpisom zavezala, da kaj takšnega ne bo storila.

Tudi Nemčija ima velika ušesa

Zadnja Wikileaksova razkritja v Nemčiji niso vzbudila tolikšne pozornosti kot prejšnja, pa čeprav je javnost še vedno zelo občutljiva za takšna dejanja. A so medtem izvedeli, da so tudi nemške obveščevalne službe prisluškovale vsem od Francije, ZDA do EU, prav tako pa tudi v Berlinu le redki dvomijo, da tega poleg ameriške obveščevalne službe ne počnejo še številne druge tuje. Še več, nemška kanclerka je vsem prisluškovalnim aferam navkljub lani poleti zatrdila, da Nemčija potrebuje obveščevalno sodelovanje z ameriškimi in drugimi partnerji. »Da se pri nas na srečo do danes ni zgodil noben teroristični napad, je mogoče pripisati sodelovanju naših služb in njihovemu zelo dobremu delu.«