Ustanovitelja odvetniške družbe Mossack Fonseca aretirali

Družba, ki je bila v središču afere Panamski dokumenti, se je znašla še sredi največje korupcijske afere v Latinski Ameriki.

Objavljeno
10. februar 2017 13.24
Offshore Accounts Users Guide
Mo. B.
Mo. B.

Panamske oblasti so danes aretirale Ramona Fonseco in Jurgena Mossacka, ustanovitelja odvetniške družbe Mossack Fonseca, ki se je lani aprila znašla v središču odmevne mednarodne afere Panamski dokumenti. Razlog za aretacijo in preiskavo je povezan s skrivanjem premoženja v davčnih oazah – gre za premoženje brazilskega gradbenega giganta Odebrecht. Ta je vpleten v eno največjih korupcijskih afer v Latinski Ameriki.

Panamsko državno tožilstvo je v četrtek izdalo nalog za preiskavo pisarn v lasti odvetniške družbe Mossack Fonseca, danes pa so njena ustanovitelja zaslišali ter ju nato iz prostorov tožilstva pospremili v pripor. Generalna državna tožilka Kenia Porcell je po aretaciji sporočila, da je Mossack Fonseca kriminalna združba, namenjena skrivanju denarja sumljivega izvora.

Tožilstvo je med preiskavo prostorov odvetniške družbe iskalo morebitne povezave z brazilskim gradbenim velikanom Odebrecht, v katerem so priznali, da so v državah po vsem svetu plačali na milijone dolarjev podkupnin, s katerimi so si zagotovili velike državne gradbene posle. Tožilstvo sumi, da je družba, proti kateri v več državah že poteka preiskava, denar za podkupnine skrivala v davčnih oazah, pri tem pa so jim na pomoč priskočili strokovnjaki pri Mossack Fonseci.

Ramon Fonseca iz družbe Mossack Fonseca je zanikal vsakršne povezave z družbo Odebrecht. Prepričan je, da ga poskušajo prikazati kot grešnega kozla in tako preusmeriti pozornost z glavnega vprašanja: kdo je v Panami prejemal podkupnino. Na novinarski konferenci je nato pokazal na svojega nekdaj dobrega prijatelja, panamskega predsednika Juana Carlosa Varelo, čigar tesni svetovalec je bil vse do izbruha škandala Panamski dokumenti. »Predsednik Varela mi je povedal − naj vame udari strela, če lažem −, da je sprejel donacije od Odebrechta, saj se ne more otepati vseh.«

Predsednik je obtožbe Fonsece že zanikal. Obljubil je, da bo v javnosti kmalu objavil vse donacije, ki jih je dobil med kampanjo. »Vse donacije za mojo kampanjo so bile politični prispevki. Ne pa podkupnine,« je zatrdil.

V več državah Latinske Amerike − med drugim v Panami, Mehiki, Argentini, Peruju in Urugvaju − potekajo preiskave o visokih podkupninah Odebrechta.

Spletni portal ameriškega pravosodnega ministrstva je poročal, da je decembra brazilski gigant v dogovoru z ameriškimi, brazilskimi in švicarskimi oblastmi privolil v plačilo 3,5 milijarde dolarjev kazni − ene najvišjih v zgodovini −, potem ko je zdajšnje in nekdanje vodstvo priznalo, da je v 12 državah na treh kontinentih izplačalo za 788 milijonov dolarjev podkupnin.

Francoska tiskovna agencija AFP dodaja, da je kmalu pričakovati nova razkritja, saj je nekdanje in zdajšnje vodstvo v zameno za milejšo kazen privolilo v popolno razkritje podrobnosti o vseh poslih.

Kot že omenjeno, se je družba Mossack Fonseca lani znašla v središču afere Panamski dokumenti, pri razkrivanju katere je sodelovalo tudi Delo. Na tisoče dokumentov o klientih družbe je razkrilo, kako so se bogate stranke z vsega sveta, tudi Slovenije, poskušale izogniti plačilu davka doma.