Odzivi na Panamske dokumente: Preiskave, nezaupnica vladi in ogorčenje

Razkritja, kako so bolj ali manj znani bogati posamezniki svoje premoženje skrili v davčnih oazah, glasno odmevajo.
Objavljeno
04. april 2016 15.12
Mo. B., Pi. K., P. Ž., Ma. F.
Mo. B., Pi. K., P. Ž., Ma. F.

Vsebina več kot 11 milijonov dokumentov, ki razkriva, kako globalna industrija odvetniških družb in velikih bank prodaja finančno tajnost politikom, goljufom in trgovcem z mamili pa tudi milijarderjem, znanim osebnostim in športnim zvezdnikom, je ponekod že sprožila burne odzive in obljube po ukrepanju, spet drugje zgolj zanikanje.

Slovenska javnost zaenkrat še molči. Oglasil se je Vid Doria iz Transparency International Slovenia in pozval oblasti k ukrepanju.

Davčno svetovanje je potrebno regulirati

Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije pozdravlja razkritje. »Vseskozi opozarjamo na odliv denarja, ki bi moral polniti slovenski proračun, a odteka v davčne oaze. Smo tudi mnenja, da je potrebno ločiti davčne svetovalce od davčnih svetovalcev z licenco naše zbornice, ki se agresivnega davčnega svetovanja ne poslužujemo. Skrajni čas je tudi, da se poklic davčnega svetovanja v Sloveniji zakonsko uredi, da se takšne zgodbe ne bi več ponavljale,« je za Delo dejal Aleš Budja poslovni sekretar ZDSS. UPC Svetovalna skupina Uroša Petroviča, ki je prek MF za slovenske kliente ustanovil vsaj 17 podjetij v davčnih oazah, ni član Zbornice davčnih svetovalcev.

»Slovenija zavzema zelo aktivno vlogo«

Na danes objavljene dokumente odvetniške družbe Mossack Fonseca so se odzvali tudi na slovenskem ministrstvu za finance. Kot izpostavljajo, je potrebno najprej videti, na katero obdobje se problematika davčnih oaz nanaša, saj je, kot menijo, trenutni pravno-formalni okvir glede izogibanja plačila davkov precej ostrejši, kot je bil v preteklosti. Ob tem poudarjajo, da se na ravni EU oblikujejo še nove iniciative, ki bodo državam nudile dodatna orodja v boju proti davčnim goljufijam in neizpolnjevanju davčnih obveznosti. »Slovenija na tem področju vseskozi zavzema zelo aktivno vlogo in meni, da je za ta boj ključnega pomena sodelovanje med državami, pri čemer se kot pomembno orodje držav za krepitev izpolnitve davčnih obveznosti kaže avtomatična izmenjava informacij s področja obdavčevanja. Tovrstno sodelovanje med državami omogoča uspešnejši in učinkovitejši boj proti davčnim utajam, goljufijam ter izogibanju plačila davkov,« so zapisali v sporočilu za javnost. »Slovenija izmenjuje informacije o davčnih zadevah na podlagi neposredno veljavnih in v nacionalno zakonodajo implementiranih EU pravnih instrumentov ter sklenjenih mednarodnih pogodb,« pojasnjujejo na ministru.

»Zaradi varovanja davčne tajnosti ne moremo poročati o konkretnih primerih, lahko pa povemo, da sta z odlivi sredstev v davčne oaze povezana dva projekta nadzora: davčne oaze in ciljno usmerjeni nadzori prijave premoženja. V prvem primeru je FURS v letih 2011 do 2015 opravil 942 nadzorov in dodatno odmeril za 24 milijonov evrov dodatnih obveznosti, v primeru prijav premoženja pa je bilo v obdobju od 2009 do 2015 opravljenih 377 nadzorov in odmerjenih za 62,4 milijona evrov dodatnih obveznosti,« so še zapisali na ministrvu in dodali, da gre za strokovno zelo zahtevne primere, ki se obravnavajo dalj časa, pomemben pa je podatek da so na področju prijave premoženja sodišča ugotovitvam davčnega organa pritrdila, razen v enem primeru, kjer se mora postopek ponoviti zaradi bistvenih kršitev pravil postopka upravnega spora.

Fonseca zanikal, da je njihovo početje sporno

Med prvimi, ki so se že včeraj odzvali na razkritje, je Ramon Fonseca, soustanovitelj in direktor vplivne odvetniške družbe Mossack Fonseca s sedežem v Panami, iz katere izhaja obsežen sveženj dokumentov. Sinoči je odločno zanikal, da je njihovo početje kakorkoli sporno, družba pa je po njegovih besedah postala žrtev »mednarodne kampanje proti zasebnosti«. »Zasebnost je sveta človekova pravica, a obstajajo ljudje, ki se s tem ne strinjajo ... še naprej si bomo prizadevali za pravno zasebnost.«

V intervjuju za Reuters je še pojasnil, da je njegova družba ustanovila več kot 240.000 podjetij in da je bila »velika večina od njih uporabljena za zakonite namene«. Pri tem je poudaril, da niso odgovorni za ravnanje teh podjetji.

Sedež družbe Mossack Fonseca Foto: Rodrigo Arangua/AFP

Odzvala se je tudi panamska vlada, ki je sinoči obljubila, da bodo sodelovali v vsakršnem morebitnem sodnem postopku, ki bi izšel iz afere.

Ukrepati nameravajo tudi britanske, avstralske in novozelandske oblasti. Iz avstralskega davčnega urada so sporočili, da so pod drobnogled že vzeli več kot 800 avstralskih premožnih klientov družbe Mossack Fonseca. Britanski preiskovalni organi so medije zaprosili za panamske dokumente, da bi jih preverili s svojimi in ugotovili, ali jim lahko kako pomagajo pri preiskavah o davčnih malverzacijah.

Zanimivo bo tudi videti, kaj bo na razkritje rekel britanski premier David Cameron, čigar pokojni oče je eden izmed razkritih v panamskih dokumentih, ko bo v maju v Londonu gostil mednarodno antikorupcijsko konferenco, se sprašujejo britanski mediji. Na vprašanje, ali je denar družine predsednika vlade shranjen v kakšni izmed davčni oazah, pa je bil uradni odgovor britanske vlade: »Gre za zasebno zadevo.«

                                          Britanski premier David Cameron. Foto: Justin Tallis/AFP Photo

V vrtincu afere se je znašel tudi evropski komisar za podnebje in energijo, Španec Miguel Arias Cañete. Iz dokumentov namreč izhaja, da je njegova žena Micaela Domecq Solís-Beaumont imela polnomočje za podjetje Rinconada Investments, ki je bilo leta 2005 ustanovljeno ob pomoči Mossack Fonseca. V evropski komisiji težav glede tega ne vidijo. Komisar Cañete je pred imenovanjem objavil podatke o dejavnostih, ki da so skladni s kodeksom za komisarje. Tudi podjetje njegove žene, ki se omenja v Panama Papers, da ni bilo dejavno že nekaj let, preden je Cañete postal komisar. Cañete in njegova žena od poroke ločeno upravljata svoje premoženje. Španec je bil tarča kritik že ob imenovanju na položaj, saj je bil lastniško povezan z naftno industrijo.

Robert Barrington iz Transparency International Velika Britanija je pozdravil razkritje in pozval vlade, gospodarstvo in druge deležnike, naj enkrat za vselej zavrnejo umazan denar kot nelegitimno sredstvo plačila. »Čas je, da nehamo mižati na eno oko pred nepojasnjenimi nakupi luksuznih dobrin, zavrnemo izdajo nepreverjenih investicijskih vizumov ter ustvarimo mehanizme za odkrivanje in preprečevanje toka umazanega denarja,« je dejal.

Odzvali so se tudi v Nemčiji, kjer so izrazili upanje, da bo razkritje spodbudilo mednarodna prizadevanja za boj proti davčnim utajam in pranju denarja. Tiskovni predstavnik finančnega ministrstva Martin Jaeger je še dejal, da je prva priložnost za mednarodno ukrepanje srečanje IMF in svetovne banke prihodnji teden. »Dali bomo pobudo v to smer,« je še povedal.

Preiskavo je napovedal tudi francoski predsednik François Hollande. »Razkrite informacije bodo vodile do preiskav davčnih oblasti in pravnih postopkov,« je napovedal, pri tem pa se je žvižgačem zahvalil za javno objavo dokumentov. »Žvižgači delajo v dobro mednarodne skupnosti. Tvegajo, zato jih moramo zaščititi,« je še povedal.

Drugačen ton je prišel iz Rusije, od koder so sporočili, da so preiskovalni novinarji, ki so sodelovali v panamskem razkritju, nekdanji agenti Cie. »Nič novega ali konkretnega,« so še sporočili iz Kremlja, kjer so prepričani, da je »glavna tarča« afere prav ruski predsednik Vladimir Putin.

»Putin, Rusija, naša država, naša stabilnost in prihajajoče volitve so glavna tarča,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ob tem je še poudaril, da samih navedb ne mislijo komentirati.

Vladimir Putin in Sergej Roldugin. Foto: Dmitry Astakhov/Sputnik/AFP

Dokumenti razkrivajo, da je med klienti družbe Mossack Fonseca tudi ukrajinski predsednik Petro Porošenko, ki naj bi svoje podjetje avgusta 2014, torej v času, ko so v Ukrajini že potekali spopadi, prenesel na Deviške otoke. Navedb za zdaj še ni komentiral. So pa iz ukrajinskega tožilstva že sporočili, da niso našli indicev, da je šlo za kaznivo dejanje. V parlamentu je kljub temu že slišati pozive k preiskavi in premierovem odstopu.

Razkritje je zatreslo tudi oblast na Islandiji, kjer se vrstijo pozivi po odstopu premiera Sigmundurja Davida Gunnlaugssona. Razlog so dokumenti, ki nakazujejo na to, da sta skupaj s soprogo prek podjetja offshore skrila svoje premoženje. Peticijo, ki poziva k njegovemu odstopu, je podpisalo 16.000 Islandcev, opozicija pa je že napovedala vložitev nezaupnice. Gunnlaugsson je medtem razkritje in pozive po odstopu označil za »lov na čarovnice«.

Intervju z islandskim premierom, na katerem so ga soočili z obtožbami o davčni oazi. Premier intervjuja ni hotel končati.

Afera je segla tudi v Pakistan. V dokumentih družbe Mossack Fonseca so se namreč znašla tudi imena svojcev pakistanskega premiera Navaza Šarifa, natančneje − njegove hčere Miriam in sina Huseina. Pakistanski minister za informiranje Pervez Rašid je že zanikal, da je družina premiera kakorkoli ravnala napak. »Vsak človek ima pravico prosto razpolagati s svojim premoženjem, pa naj ga vrže v morje, proda ali si z njimi ustanovi sklad. To ni zločin, ne po pakistanskem in ne po mednarodnem pravu,« je še povedal.

                                                                 Vid Dora, TI Slovenia. Foto: Delo

V Sloveniji na odzive predstavnikov oblasti še čakamo, se je pa že oglasil generalni sekretar Transparency International (TI) Slovenia Vid Doria.

»Panamski dokumenti kažejo, da se države še vedno premalo intenzivno spopadajo s finančnimi malverzacijami, ki negativno vplivajo na vse države in posledično kakovost življenja v njih,« je poudaril.

Razkritja, ki dajejo vpogled v sistemske zlorabe pri odtekanju denarja v davčne oaze ter druge neetične prakse, po besedah Vida Dorie ilustrirajo, kako malverzacije škodijo državljanom posameznih držav, ki v najbolj drastičnih primerih vplivajo tudi na tanko mejo med življenjem ali smrtjo. »Takšna nezakonita in neetična ravnanja so nedopustna, zato je nujno, da se sprožijo korenite preiskave, voditelji pa naj zakrpajo sistemske pomanjkljivosti,« je še dejal v odzivu na razkritje.

V TI Slovenija so ob tej priložnosti poudarili tudi pomen preiskovalnega novinarstva, ki s svojim poglobljenim nadzorom omogoča vpogled v številne ključne elemente družbe in spodbuja k odpravljanju anomalij, a je žal že skoraj izginilo, saj medijske hiše zanj ne namenjajo skoraj nič sredstev.