Orožje v rokah neuravnovešenih ljudi

Američani bi bolj kot o terorizmu morali govoriti o orožju.

Objavljeno
14. junij 2016 23.50
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Američani pretreseni spremljajo zgodbe iz ­Orlanda, od izpovedi talcev, ki so prosjačili za življenje in po čudežu preživeli, do poročila­ zdravnikov, ki so zaman poskušali rešiti devet žrtev. Hkrati vse bolj prihaja na plan napadalčeva dvojna nrav. A najkasneje do avgusta bo ta množični pomor le še statistika.

Štiri od petih najbolj krvavih množičnih streljanj so se pripetila v zadnjih devetih letih, a skoraj niso vplivala na ameriško razpravo o nadzoru nad orožjem. Od napada na univerzi Virginia Tech (2007, 32 mrtvih), prek srce parajočega pomora prvošolcev v Newtownu (2012, 27 mrtvih) do lanskega napada v San Bernardinu (14 mrtvih) je bil odziv podoben. Spletna analiza je pokazala nagel porast zanimanja javnosti po tragedijah, ki pa v dveh mesecih potihne.

Še največ razprav je zbudilo dogajanje v osnovni šoli Sandy Hook, ko tudi predsednik Barack Obama ni mogel zadržati solz. Takrat se je vsaj za hip zdelo, da so prvič po skoraj 20 letih možni vsaj delni posegi v orožarske pravice Američanov. Tri mesece kasneje je Obama zaman opozarjal, da »naj nas bo sram, če smo že pozabili«. Predlagana reforma za le malenkost strožji nadzor nad orožjem je izdihnila v senatu.

Letos pozimi si je ob spominu na Newtown znova otiral oči, ko je predstavil predsedniški ukaz o za malenkost strožjih pravilih prodaje prek spleta in na orožarskih sejmih. Dober teden pred napadom je nastopil na srečanju mestne skupnosti v Elkhartu v Indiani in dejal občinstvu, da »ljudem, o katerih vemo, da so bili na strani Islamske države, lahko prepovemo letenje, zaradi [orožarske lobistične organizacije] NRA pa jim ne morem prepovedati nakupa orožja«.

Približno takrat je Omar Mateen na Floridi legalno kupil vse bolj zloglasno AR-15, polavtomatsko različico vojaške puške M-16, s katero so pobijali tudi storilci v Newtownu, Aurori v Koloradu (2012, 12 mrtvih), Roseburgu v Oregonu (2015, 10 mrtvih) ter San Bernardinu. »Množični poboji so postali tako množični, da se zdi, da bi lahko ustavil oboroženega morilca le drug oboroženi morilec, ki bi po naključju prišel pobijat v isto mesto,« je v ponedeljek zvečer besnela Samantha Bee, nova zvezda politične komedije na televizijskih zaslonih.

Trma desnice

Politiki na desnici poskušajo racionalizirati tragedijo, da bi se to lahko zgodilo kjerkoli na svetu in da je bil »na vrsti Orlando«, kot je dejal floridski senator in donedavni predsedniški kandidat Marco Rubio. Toda lanska analiza konservativnega dnevnika Wall ­Street Journal je od leta 2000 do 2014 naštela 166 množičnih pobojev s strelnim orožjem, pri čemer se jih je 133 zgodilo v ZDA. Spet prihajajo pozivi, da je morda čas za premislek o pravici do dostopa do orožja, toda orožarski lobi ima trdno v rokah ameriško desnico (in nekaj demokratskih politikov iz konservativnih zveznih držav).

NRA se je včeraj oglasila z javnim pismom, v katerem je ponovila, da »orožarski zakoni ne odvračajo teroristov« in da je vzrok za tragedijo »politična korektnost« ter vlada predsednika Baracka Obame. Toda Bela hiša je aprila podprla zakon, ki bi prepovedal nakup orožja ljudem s prepovedjo letenja, a so ga republikanci v kongresu zavrnili. Zato so v ponedeljek nekateri demokratski poslanci iz protesta zapustili dvorano, ko je desnica razglasila minuto molka za žrtve.

Trumpovo »bevskanje«

V soglasju z NRA je tudi republikanski predsedniški kandidat Donald Trump nemudoma dejal, da ima Francija eno najstrožjih orožarskih zakonodaj na svetu, pa so »muslimanski teroristi vseeno pobili 130 ljudi«. Mateenova prisega zvestobe Islamski državi je omogočila desnici usmeriti razpravo namesto o orožju v terorizem, čeprav je vse bolj jasno, da je bila njegova povezava s skrajneži prebiranje spletnih strani, precej globlja pa je povezava z istospolno skupnostjo.

Po izjavah več prič je redno obiskoval nočni klub Pulse, kjer so se zbirali istospolno usmerjeni, z nekaterimi je poskušal navezati stike prek spletnih strani za zmenke. Ob njegovem javnem izražanju homofobije je morda obstajala še druga plat njegove nravi, s katero je imel zaradi vzgoje in vere hude težave. Toda za Trumpa in njegov politični teater strahu je uporabna le navezava na terorizem. Tako je obtožil Obamo, da je sokriv za dogodke, ker napadalcev ne imenuje »skrajni muslimanski teroristi«.

Vidno jezni predsednik se je včeraj vprašal, kaj bi dosegel s takšnim imenovanjem, in dejal, da je to le »bevskanje politikov, ki tvitajo«. Čeprav nikoli ni imenoval newyorškega milijarderja, je ostro napadel njegove predloge, kot je prepoved vstopa v državo za muslimane, saj kršijo načela ameriške demokracije in celo spodbujajo delovanje skrajnežev ter ogrožajo varnost države.