Tiskane izdaje
Vse posledice panamskih dokumentov najverjetneje ne bodo jasne še nekaj časa. Toda teže enega najodmevnejših razkritij v zgodovini preiskovalnega novinarstva dva tedna po njihovi objavi vseeno ne gre podcenjevati.
Nekatere učinke panamskih dokumentov je bilo lažje predvideti od drugih. Večina tistih, ki so se znašli na seznamu strank odvetniške pisarne Mossack Fonseca, je zanikala kakršno koli nezakonito ravnanje. V nekaterih državah se nad ugotovitvami preiskovalnih novinarjev niso pretirano sekirali. Ali pa so jih sprejeli s cinizmom.
Povsod drugod te še vedno polnijo strani časopisov. Razkritja so v nekaterih državah močno zatresla politične in gospodarske strukture. Pod njihovim pritiskom so odstopili izvoljeni politiki in direktorji podjetij, mnogi vplivneži so se znašli v preiskavah.
Več kot dvajset držav je na podlagi novih informacij uvedlo preiskave, v katerih je pod drobnogled vzelo posamezne primere davčnih utaj in pranja denarja. Koliko časa bodo trajale in kakšni bodo njihovi rezultati, je nemogoče napovedati, toda trend je jasen. Mnoge vlade, od britanske do novozelandske, so napovedale zakonodajne ukrepe, s katerimi bodo poskušale preprečiti ali vsaj omejiti odtekanje velikih količin denarja v davčne oaze. In kar je ključnega pomena - države so si pripravljene pomagati pri odkrivanju morebitnih kršiteljev.
Širša slika
Odzivi držav na panamske dokumente so, generalno gledano, vzpodbudni, predvsem ko gre za iskanje skupnih odgovorov na problem, ki po svojem obsegu zahteva globalen pristop.
V sredo so se v Parizu sestali davčni strokovnjaki iz osemindvajsetih držav, da bi poskusili vzpostaviti enotno strategijo preiskovanja na stotisoče offshore podjetij in družb, katerih lastniška struktura ostaja skrita. Nacionalni davčni uradi bodo skupaj analizirali informacije, objavljene v zadnjih dveh tednih, in z njihovo pomočjo poskušali preprečiti nekatera kazniva dejanja. Kot so poudarili pobudniki srečanja, si bodo preiskovalci z izmenjavo davčnih informacij pred očmi poskušali ustvariti širšo sliko problema.
Njihov podvig bo edinstven. Koordinacija in sodelovanje med državami na davčnem področju ni nič novega, toda še nikoli ni bilo preizkušeno v tako velikem obsegu, pravi Chris Jordan, predsednik mednarodne mreže za izmenjavo davčnih informacij (Jitsic).
Mnogi, med njimi direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, zagovarjajo tezo, da je treba pri preprečevanju davčnih utaj začeti razmišljati nekonvencionalno in iskati drugačne rešitve. V zadnjih dneh so na plano znova prišle ideje o oblikovanju mednarodnega davčnega urada pod okriljem Organizacije združenih narodov. Smisel takšne ustanove bi bil izenačiti glasove najmanj in najbolj razvitih držav, predvsem pa preprečiti bogatim, da postavljajo davčna pravila, ki jih na to največkrat sami kršijo.
Sramotenje ni dovolj
Toda ali bi bile države sploh pripravljene sodelovati v takšni ustanovi in se s tem odpovedati določenemu delu svoje suverenosti? Direktorica IMF meni, da je to maloverjetno. »Na poti [k temu cilju] obstajajo ogromne ovire,« pravi, kot argument pa navaja dejstvo, da davčna politika v zadnjem stoletju predstavlja enega od ključnih elementov suverenosti. »Kakršni koli poskusi poseganja na to področje bi bili soočeni z zelo ostrim nasprotovanjem.«
Bistveno bolj realni se zdijo ukrepi, ki jih nekatere vlade že sprejemajo. Oblikovanje centralnih registrov podjetij, registriranih na davčnih oazah, iz katerih bi bila jasno razvidna njihova lastniška struktura, predstavlja korak v pravo smer. Toda države bi po pisanju Economista morale storiti več, predvsem na področju reguliranja odvetniških pisarn in drugih posredniških družb, ki svojim strankam pri ustanavljanju slamnatih podjetij ponujajo dodatno plast zaščite.
Britanska vlada napoveduje, da bo to storila do konca leta. Po predlogu nove zakonodaje ne bodo kazensko odgovorni zgolj tisti, ki davkov ne bodo plačali, ampak tudi tisti, ki jim jih bodo pomagali utajiti.
Nekoliko drugačen pristop bosta ubrali Nemčija in Francija, ki sta v sicer ločenih pobudah pozvali k vzpostavitvi mednarodnega črnega seznama davčnih oaz. Države bodo prisiljene, da sodelujejo in spoštujejo mednarodne norme. V nasprotnem primeru jih bodo čakale sankcije. »Potrebujemo popolno transparentnost na globalni ravni,« je ta teden poudaril nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Poleg oblikovanja seznama v Berlinu in Parizu zahtevajo, da Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pripravi enotno definicijo davčnih utaj in pranja denarja, ki bo splošno sprejeta.
Da bo predlagan seznam imel učinek, morajo biti sankcije znatne in učinkovite, opozarjajo predstavniki francoske vlade. »Imenovanje in sramotenje, kot vidimo, ni dovolj.«
