Tiskane izdaje
Med Hongkonžani je zavladala tesnoba. Potem ko je Lam Wing-kee, ustanovitelj in eden od lastnikov knjigarne Causeway Bay, prejšnji teden sklical tiskovno konferenco, da bi povedal, kaj vse se mu je dogajalo v minulih osmih mesecih, se je občutno zmanjšala gledanost kriminalističnih filmov. Očitno je življenje veliko bolj nevarno.
Ko je 24. oktobra lani Lam iz Hongkonga vstopal v Shenzhen, je dal skener na mejnem prehodu, ki še vedno deli nekdanjo britansko kolonijo in LR Kitajsko, zlohotno znamenje, da je riba v mreži. Nekaj policistov ga je obstopilo in spravilo v kot, nato pa so ga, medtem ko je poskušal izvedeti, kaj je zagrešil, strpali v kombi in odpeljali na policijsko postajo.
Tam so mu odvzeli vse dokumente in ga vse do naslednjega jutra pustili sedeti na stolu za zasliševanje kriminalcev. Nato so mu prevezali oči, mu dali na glavo kapuco, ga vklenili v lisice in ga odpeljali na vlak.
Politična harmonija
Med 14-urnim potovanjem je poskušal izvedeti, kaj je zakrivil, da z njim tako ravnajo, a je namesto odgovora dobil list papirja, ki naj bi ga podpisal. Na papirju sta bila samo dva stavka. Obljuba, da ne bo vzpostavil stika z družino, in obljuba, da ne bo najel odvetnika. Ni imel izbire.
Prispel je do mesta Ningboja, ki leži kakšnih 1500 kilometrov stran od Hongkonga. Ljudje, ki niso bili ne policisti ne zaporniški uslužbenci, so ga odpeljali v poslopje, ki ni bilo ne policijski pripor ne pravi zapor. Je pa imelo samico in paznike, ki so v izmenah vanj strmeli 24 ur na dan.
Imel je občutek, da so ljudje, ki so ga zasliševali, agenti posebnega partijskega telesa, ki sicer lahko, a jim ni treba dosledno upoštevati državnih zakonov in predpisov, ki so neposredno odgovorni partijskemu vodstvu in ki v določenem trenutku postanejo lastniki človekove usode. Prepričan je bil, da je v rokah enega od tistih preiskovalnih odredov, ki so bili ustanovljeni za boj proti korupciji, pa tudi za razčiščevanje političnega prizorišča. Povprečen knjigarnar praviloma ne bi bil zanimiv za partijske preiskovalce, vendar pa je knjigarna Causeway Bay znana po tem, da prodaja knjige s politično spornimi vsebinami, Lam pa je celo nekatere knjige neposredno po pošti pošiljal naročnikom v Kitajski, kar sicer ni bilo v nasprotju s hongkonškimi zakoni, čeprav so bile te knjige na drugi strani meje prepovedane.
To, kar je preiskovalce najbolj zanimalo, veliko pove o stanju politične »harmonije« v Komunistični partiji Kitajske. Od Lama so zahtevali, da jim da seznam vseh naročnikov knjig, ki obravnavajo medfrakcijske boje in izzive, s katerimi se soočajo najvišji partijski voditelji. Poleg tega so hoteli izvedeti, katera frakcija njihove ljube Komunistične partije morda stoji za takšnimi deli. Njihova železna pest je, na kratko povedano, izražala globoko negotovost partijskega in državnega voditelja Xi Jinpinga, hongkonški knjigarnar pa je bil v resnici kolateralna žrtev privida, ki kitajsko notranjo politiko svetu predstavlja kot nedotakljivi monolit.
A Lam je bil le eden od petih hongkonških založnikov in knjigarnarjev, ki so lansko jesen iz različnih krajev izginili brez kakršnega koli pojasnila. Lui Boja, menedžerja in enega od solastnikov založniške hiše »Veliki trend«, čigar izdaje so prodajali v knjigarni Causeway Bay, so odpeljali v neznano smer, medtem ko je bil na obisku pri ženi v Shenzhenu. Gui Minhai, švedski državljan, prav tako eden od lastnikov »Velikega trenda«, je izginil iz hiše v tajski Pataji. Kljub notam državnega vodstva v Stockholmu se še danes ne ve, kje točno se nahaja. Cheung Jipinga je skupina agentov v civilu odpeljala iz hiše njegove žene v kitajski pokrajini Guangdong, Lee Boja, ki ima britanski potni list in ki je prav tako solastnik omenjene založniške hiše, pa so decembra lani ugrabili sredi Hongkonga, medtem ko je dobavljal knjige, ki jih je naročila nova stranka.
Vzporedni organ
Ker partijski preiskovalci niso del državnega sistema, ampak so vzporedni organ, ki odgovarja posameznim voditeljem osebno, jim ni treba dajati nikakršnih podatkov o razlogih za priprtje ali aretacijo. Tako se zgolj domneva, da je bil razlog za izginotje petih hongkonških založnikov ena od načrtovanih izdaj, najverjetneje tista o intimnem življenju predsednika Xi Jinpinga, ki jo je pripravljal Gui Minhai. Čeprav so knjigo z naslovom »2017: upor na Kitajskem« po opozorilih iz Pekinga umaknili iz tiska, hočejo preiskovalci očitno za vsako ceno izvedeti, kdo je bil vir podatkov, ki so jih uporabili v tej izdaji, in kdo bi lahko stal za temi subverzivnimi knjigami.
Štirim od njih so obljubili svobodo pod pogojem, da začnejo sodelovati s preiskovalci in ostanejo diskretni, za Gui Minhaija pa se menda pripravlja stroga zaporna kazen, in to za prometno nesrečo, ki jo je pred štirimi leti povzročil na Kitajskem. V obtožnici in razsodbi tako ne bi bilo treba navesti nobenega od pravih razlogov za njegovo skrivnostno izginotje iz Tajske, katere oblasti sploh nimajo zabeleženega njegovega prehoda čez mejo.
Lamu so prejšnji teden dovolili, da se vrne v Hongkong, in to pod pogojem, da se vrne z računalniškim diskom s podatki o strankah njegove knjigarne. On pa se je odločil sklicati tiskovno konferenco in povedati vse, kar se mu je zgodilo. Prejšnji petek je šlo na ulice več kot šest tisoč ljudi. Demonstrirali so proti kršenju svoboščin, ki jim jih je obljubilo vodstvo v Pekingu. Hkrati se je v nekdanji britanski koloniji odpor do Kitajske povečal do te mere, da je moral predsednik območne vlade Leung Chun-ying v ponedeljek obljubiti, da bo najvišjemu kitajskemu vodstvu osebno napisal pismo, v katerem bo izrazil globoko zaskrbljenost zaradi kršenja načela »ena država – dva sistema«.
Hčerka zaprtega Gui Minhaija meni, da je zastrašujoče že to, da se je edino Lam drznil spregovoriti, in to zato, ker od vseh ugrabljenih Hongkonžanov edini nima sorodnikov na Kitajskem, tako da se mu ni treba bati za njihovo usodo. Ljubezensko zvezo s Kitajko, s katero se je nameraval poročiti, pa se je očitno odločil žrtvovati za svobodo Hongkonga.
Lamova izpoved je vse po vrsti spodbudila k temu, da se vprašajo, kako varni so v resnici. Nemški generalni konzul v Hongkongu in Macau Graf Lambsdorff je opozoril, da zbuja ta primer skrb tudi zaradi varnosti tujcev, ki tukaj živijo in delajo, pri tem pa računajo na pravno državo, svobodo govora in varstvo človekovih pravic. Kitajska bo na vse to po vsej verjetnosti ostala gluha. Hongkong je na koncu koncev zgolj še eno kitajsko mesto. »Ena država« je veliko močnejša od »dveh sistemov«.
