Piškava zmaga boja za 51. zvezno državo

V Portoriku se je v nedeljo na referendumu pol milijona volivcev izreklo, da ozemlje postane 51. zvezna država ZDA.

Objavljeno
12. junij 2017 09.34
NEW YORK-PUERTORICO/PARADE
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York - Obubožani­ otok Portoriko je v nedeljo­ glasoval,­ ali naj postane 51. zvezna država ZDA. Kar 97 odstotkov­ udeležencev je podprlo takšno odločitev, toda večina Portoričanov je bojkotirala referendum. Poleg tega kongresniki v Washingtonu ne kažejo navdušenja, da bi povečali ameriško zvezo za še eno državo.

Portoriški guverner Ricardo Rosselló je prepričan, da bi sprememba sedanjega statusa ozemlja ZDA v polnopravno zvezno državo zagotovila gospodarsko rast otoku, ki se utaplja v več kot 73 milijardah dolarjev dolga, duši ga 45-odstotna stopnja revščine, šolski sistem je vreden pomilovanja, pokojninska in zdravstvena blagajna prazni, prebivalci pa se množično selijo v celinske ZDA. Portoriko tako rekoč upravlja nadzorni odbor v New Yorku, ki so ga nastavili po maja razglašenem posebnem stečajnem postopku. Tega so ustvarili samo za pomoč otoku, je pa to doslej največji stečaj lokalne skupnosti v ZDA.

Načrte otoške vlade so preprečile opozicijske stranke, ki se zavzemajo za samostojnost ali podpirajo ohranitev sedanjega statusa ozemlja, saj so v dneh pred glasovanjem pozivale k njegovemu bojkotu. Svoj glas je tako oddalo le 23 odstotkov od 2,2 milijona volilnih upravičencev, silno malo, saj je običajna udeležba okoli 80-odstotna, številna volišča, na katerih so vedno gneča in vrste, pa so v nedeljo samevala. Prišli so praktično le podporniki statusa zvezne države, kar guvernerja Rossella ni zmotilo in je po razglasitvi rezultatov oznanil, da »zvezna vlada od danes ne bo mogla preslišati glasov večine ameriških državljanov v ­Portoriku«.

Čudni rezultati

Politični nasprotniki, ki ne podpirajo odločitve za zvezno državo, so prepričani, da bo tako piškav rezultat v resnici bolj škodil guvernerjevim prizadevanjem. »Sedemindevetdesetodstotne zmage so značilne za enostrankarske režime, Washington se jim bo smejal v obraz,« je poudaril nekdanji guverner Aníbal Acevedo Vilá. Otok ima status ameriškega ozemlja od leta 1898, ko so ga ZDA zasedle po špansko-ameriški vojni. Prebivalci so v nedeljo že petič glasovali o svoji prihodnji usodi, toda referendumi so bili vedno ukrojeni po željah trenutnih oblasti, rezultati pa temu primerni. Leta 1998 je dobil največ podpore odgovor »nobena od naštetih možnosti«, leta 2012, ko se je 61 odstotkov udeležencev izreklo za zvezno državo, je bilo pol milijona glasovnic praznih.

»Vsem je jasno, da je to bilo zapravljanje denarja in da gre samo za ideološko ugotovitev,« je dejal Charles Venator-Santiago, profesor politologije na univerzi Connecticut, ki je v Portoriku spremljal potek referenduma. Toda zagovorniki 51. zvezne države so prepričani, da bi z njo dobili precej večji dostop do zvezne finančne pomoči, kar bi pomagalo otoku prebroditi sedanje težavne razmere.

Kot ozemlje ZDA ima 3,5 milijona Portoričanov ameriško državljanstvo, ni jim treba plačevati zveznih davkov, a zato niso upravičeni do enake pomoči iz zveznih programov, kot je Medicaid za zdravstveno zavarovanje revnih. Prebivalci otoka poleg tega ne sodelujejo na predsedniških volitvah, njihov kongresni predstavnik pa ne sodeluje pri glasovanjih.

S figo v žepu

Mnogi zato izberejo selitev v ZDA. V zadnjih desetih letih, ko se je začela recesija, je odšlo s trebuhom za kruhom že okoli 400.000 ljudi, predvsem številne družine z majhnimi otroki. To je močno skrčilo populacijo šoloobveznih otrok in sprožilo začarani krog, ko oblasti zapirajo šole, kar le še slabša razmere. Vodje stečajnega postopka so ukazali zaprtje 184 šol, študentje univerze Portoriko pa že dva meseca stavkajo zaradi skoraj 500 milijonov dolarjev vrednega reza v proračun visokega šolstva. Izžet pokojninski sistem nima denarja za okoli 49 milijard dolarjev prihodnjih obveznosti. Dohodek na prebivalca je za polovico manjši kot v Mississippiju, najrevnejši ameriški zvezni državi.

A tudi bolj prepričljiv rezultat referenduma ne bi pomenil, da bi Portoriko dejansko postal zvezna država. Odločanje o tem je predvsem v rokah kongresa, obe njegovi zbornici bi morali sprejeti skupni sklep o razglasitvi nove zvezne države, podpreti ga mora tudi predsednik države. Republikanci načeloma podpirajo Portoriko kot zvezno državo, toda v praksi ne bodo dopustili tovrstnega glasovanja, saj bi ob političnih razmerah na otoku to pomenilo, da bi senat dobil dva demokratska senatorja, kongres pa sedem demokratskih poslancev.