Tiskane izdaje
V Moldaviji, kjer bodo čez dobra dva tedna zaznamovali stoto obletnico romunskega »anschlussa«, se ponovno prebuja unionistično gibanje, ki se zavzema za združitev Moldavije in Romunije. V zadnjem času so prebivalci iz 108 moldavskih zaselkov pozvali k vrnitvi k »materi domovini Romuniji«.
Zamisel o ponovni priključitvi Moldavije sosednji Romuniji ni nova. Da bi se državi, ki sta živeli pod skupno streho od 27. marca 1918 do leta 1940 oziroma 1944, spet združili, so v »nacionalističnih« opozicijskih krogih sanjali še pred razpadom Sovjetske zveze. Različni moldavski politiki so imeli različna stališča do tega vprašanja. Medtem ko je prvi predsednik neodvisne Moldavije Mircea Snegur govoril o skupni identiteti »Romunov na obeh bregovih reke Prut« in junija 1991 napovedoval ponovno združitev obeh držav, je dobrih deset let pozneje njegov takrat povsem sveži naslednik Vladimir Voronin zagotovil, da se bo njegova država rešila kolonialnega jarma Romunije in preusmerila proti Rusiji.
Po javnomnenjskih raziskavah je v Moldaviji večina prebivalcev proti združitvi z bratsko sosedo, medtem ko bi po anketah iz Romunije prebivalci te države hoteli dobiti nazaj tisto, kar jim je odvzel zloglasni sporazum Ribbentrop-Molotov. Da to niso uradna stališča Bukarešte, je pred dnevi zatrdil romunski zunanji minister Teodor Meleșcanu, ko je komentiral zahteve sosedov, naj jih Romunija vzame k sebi.
»Po mojem mnenju so z izjavami o združitvi, ki so jih sprejele številne skupnosti oziroma voditelji skupnosti, izrazili željo, da bi bili bližje Romuniji. Te izjave nimajo pravne veljave, so le izraz želje, ki ga razumemo in spoštujemo, [...] zato ne vplivajo na naše odnose z Moldavijo,« je dejal vodja romunske diplomacije.
Shod v podporo združitvi držav leta 2014. Foto: Gleb Garanich/Reuters
Če združitve ni na agendi uradne Bukarešte, toliko bolj obseda nekdanjega romunskega politika, ki je bil nekoč na čelu romunske države. To je nekdanji romunski predsednik Traian Băsescu, ki se je po obtožbah o korupciji in pranju denarja umaknil v sosednjo Moldavijo, kjer so mu junija 2016 podelili državljanstvo, sam pa se je kot častni predsednik pridružil novi stranki za nacionalno enotnost, ki zdaj po Moldaviji agitira za združitev držav. Dva dni pred stoto obletnico prejšnje združitve bodo unionisti na osrednjem trgu Kišinjova pripravili demonstracije, na katerih pričakujejo več kot 100.000 zagovornikov priključitve Romuniji, pred dnevi pa so slavili simbolno zmago, ker se je njihovi pobudi pridružilo že več kot 100 moldavskih zaselkov.
Histerija
Pred dnevi so se po Moldaviji pojavili plakati, na katerih je napisano: »Unionizem odhaja, domovina ostaja. Moldavija ima prihodnost. Igor Dodon.« Dodon je zaradi zahtev po združitvi držav pred kratkim sklical svet za nacionalno varnost, na katerem je napovedal, da bo predlagal spremembo kazenskega zakonika, ki bo omogočila preganjanje tovrstnih protiustavnih dejanj. »Na žalost so številni postali žrtve te histerije. Hkrati so številni, ki so na oblasti v sosednji državi, pokazali pravi obraz in namere. A vse to bo minilo, strasti se bodo umirile, unionistom pa bodo ostale neizpolnjene sanje,« je povedal Dodon.
Moldavski predsednik Igor Dodon. Foto: Valery Sharifulin/Reuters
Če gre verjeti zagotovilom romunskega zunanjega ministra, v Moldaviji zelo cenijo in so hvaležni, ker Romunija tako podpira njihovo državo. »A tam so velike razlike v vizijah med predsednikom Dodonom, ki je precej zavzet za usmeritev Moldavije proti vzhodnim prostranstvom, ter vladno in parlamentarno večino, ki podpira zamisel o evropski poti za Moldavijo, zamisel, pri kateri zelo veliko prispeva Romunija,« je pred dnevi povedal Meleșcanu. Takšen razcep med simpatijami do vzhoda in zahoda je opazen tudi med prebivalstvom Moldavije.
Na prorusko pot je že pred davnimi leti stopilo njihovo ozemlje »zamrznjenega konflikta« Pridnestrje, strah pred unionističnimi grožnjami pa lahko privede do krimskega scenarija tudi v Gagauziji, avtonomni pokrajini, ki je razglasila neodvisnost od Moldavije pred še vedno uporniškim Pridnestrjem, a so njene prebivalce s ponujeno avtonomijo leta 1994 privabili nazaj pod okrilje Kišinjova.
Turški bratranci Gagauzi, ki so večinoma pravoslavni kristjani, imajo zakonsko pravico do razglasitve neodvisnosti, če se spremeni ustavna ureditev Moldavije. To bodo po izjavah gagauške guvernerke Irine Vlah tudi storili. »Za nas je to vprašanje rešeno,« je pred časom povedala za ruski časnik Nezavisima gazeta, ko je predstavila rezultate zanjo zavezujočih odgovorov z referenduma, ki so ga v pokrajini pripravili pred štirimi leti. Na njem sta bili le dve vprašanji: Ste za integracijo z EU ali evrazijsko gospodarsko zvezo? in Ste za ali proti ohranitvi moldavske državnosti? Kar 98 odstotkov vprašanih bi raje živelo v »proruski« zvezi kakor v bruseljski navezi, 99 odstotkov pa je proti temu, da bi se Moldavija združila z Romunijo.
