Ruska taktika prelivanja krvi

ZDA so prekinile pogovore z Moskvo, ta spodbuja brutalno ofenzivo na Alep.

Objavljeno
05. oktober 2016 11.38
Mideast Syria Children Of Aleppo
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Ameriški zunanji­ minister John Kerry je včeraj­ v Bruslju ostro napadel rusko­ ­sodelovanje s sirskim režimom­ pri pobijanju sirskih državljanov­ in potrdil, da se bodo ZDA pogovarjale o premirju le še v okviru Združenih narodov. Odnosi med Moskvo in Washingtonom so na tankem ledu in nič ne kaže, da se bodo kmalu otoplili.

Po besedah Richarda Gowana, strokovnjaka za Združene narode v mnenjski organizaciji European Council on Foreign Relations, je razpad diplomacije ob sirski krizi potekal po predvidljivem vzorcu. Rusija je dosledno manipulirala v Združenih narodih in zapletala pogajalce v neskončna pogajanja, medtem pa na bojiščih prilivala olja na ogenj. »V diplomaciji je, kar zadeva Sirijo, nastal začarani krog – ruska taktika vedno znova poglobi spopade, vsakič ko se razmere poslabšajo, pa Moskva pospeši predloge, da jih lahko razrešijo prek Združenih narodov,« je prepričan Gowan.

Toda takšni dogovori ponavadi­ pomenijo zapletanje Zahoda v krhke mirovne pobude, ki skoraj nimajo možnosti za uspeh in so odvisne od dobre volje Moskve, »ta pa grozi, da se bo lotila diplomatskega razsajanja in bo surovo blokirala zahodne predloge, če je ne bodo poslušali«, je zatrdil Gowan. Prejšnji teden je zahodnim diplomatom prekipelo, ameriška veleposlanica pri ZN Samantha Power je v varnostnem svetu obtožila Rusijo barbarizma, njen britanski kolega pa je menil, da je Moskva odgovorna za vojne ­zločine.

Nediplomatsko delovanje

Varnostni svet je tako znova v letu 2011 in 2012, Moskva in Zahod sta se odrekla javni podobi sodelovanja in zapletla v odkrito medsebojno diplomatsko obtoževanje ter metanje polen z uporabo veta. Ponedeljkovo mirovno pobudo Francije bi lahko ocenili tudi kot oder za še en javni prikaz ruskega nasprotovanja premirju. Ameriška prekinitev neposrednih pogovorov s Kremljem je potisnila odnose med državama na novo najnižjo točko po koncu hladne vojne, toda Washington nima jasnih orodij za končanje prelivanja krvi.

Ameriška vlada ponavlja, da ni vojaške rešitve za konflikt, hkrati­ so napovedali »nediplomatsko delovanje«. Včeraj so dejali, da ne bodo razkrili taktike, a da obstaja­ vrsta ukrepov, s katerimi bi prisilili nasprotno stran k resnim pogajanjem. Letalski napadi na položaje sirskega režima bi lahko rešili upornike v Alepu, toda hkrati bi pomenili grožnjo neposrednega spopada med ruskimi in ameriškimi enotami, predsednik Barack Obama pa se sistematično izogiba takšnim zaostrovanjem.

Poleg tega je sredi prejšnjega meseca ameriški letalski napad na sirske položaje sprožil sedanje zaostrovanje. Pentagon ga je označil za napako in se opravičil, toda Moskva je prepričana, da je to bilo namerno dejanje, je dejal David Hearst za spletni časnik Middle East Eye. Maščevanje naj bi bil napad na humanitarni konvoj ZN, pri čemer Philip Gordon dopušča možnost, da je sirska stran v njem odigrala večjo vlogo, tako Damask kot Moskva pa vztrajno zavračata odgovornost.

Hkrati Rusija spretno izrablja ameriško zadrego, ko dejansko ne morejo prevaliti upora na skrajneže, kot je Džabhat Fateh al Šam (ki je julija opustila ime Fronta al Nusra in z njim menda povezavo z Al Kaido), in zmernejše skupine. »Al Šam ne zanima premirje, saj bi to pomenilo ameriško-rusko sodelovanje pri napadih nanje,« je ugotovil Gordon.

Kerryjeva nemoč

Ameriška diplomacija je prežeta z nemočjo, ki jo je konec tedna razkrila tudi objava posnetka pogovora zunanjega ministra Johna Kerryja s skupino sirskih oporečnikov. »Trije ali štirje ljudje v vladi smo se zavzeli za uporabo sile, toda v tej razpravi sem izgubil,« je ob robu zasedanja generalne skupščine dejal na srečanju s predstavniki dela sirske opozicije. Po mnenju ameriških vojaških strokovnjakov je prepozno tudi za izdatnejše oboroževanje upornikov, o čemer menda razmišlja Bela hiša. Po trditvah njenih kritikov je predsednik Barack Obama ohromljen zaradi Libije, ko je ameriško sodelovanje v posredovanju proti režimu potisnilo državo v kaos in postalo leglo za skrajne skupine.

Kerry je opozoril, da vsako večje ameriško posredovanje v Siriji pomeni krepitev pomoči Rusije, Irana in Hezbolaha režimu ter Saudske Arabije in Turčije nasprotni strani, kar bi le še razpihalo požar. Tudi po Hearstovem mnenju bosta obe državi le dodatno izkoristili ameriško vojaško obotavljanje. Zato Putin po njegovih besedah morda računa, da je primeren trenutek za prelivanje krvi v Alepu, saj odhajajoči Obama nima ne volje ne časa za posredovanje, novi predsednik pa še mesece ne bo prevzel oblasti.