Tiskane izdaje
O kar nekaj rečeh sta se imela pogovoriti saudski kralj Salman bin Abdul Aziz al Saud in njegov gostitelj ruski predsednik Vladimir Putin: od povečanega gospodarskega sodelovanja in usklajevanja na svetovnih naftnih trgih, do razmer v Siriji, kjer sta bili državi še pred kratkim zagrizeni nasprotnici, ter saudskega nakupa ruskega orožja, med katerim so tudi sodobni ruskih protizračni raketni sistemi S-400 triumf.
»V zgodovini naših odnosov je to prvi obisk kralja Saudske Arabije v Rusiji. Že zato je to samo po sebi velik dogodek,« je v četrtek Putin povedal pred začetkom pogovorom s saudskim kolegom, ki je prišel v Moskvo na tridnevni obisk, včeraj pa se je srečal tudi z ruskim premierom Dmitrijem Medvedjevim. Al Sauda je Putin spomnil, da je bila Sovjetska zveza prva država, ki je že leta 1926 priznala državo, ki jo je bil takrat njegov oče ustanovil še pod imenom Kraljevina Nadžda in Hidžasa. Toda prijateljstvo med Moskvo in Rijadom se je kmalu ohladilo, diplomatske odnose, ki jih je Saudska Arabija prekinila leta 1938, pa sta državi obnovili šele po razpadu Sovjetske zveze, h kateremu je precej pripomoglo tudi Saudsko kraljestvo, ki je podpiralo afganistanske mudžahide v vojni proti sovjetski vojski, hkrati pa je na prošnjo tedanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana preplavilo svetovni trg s poceni nafto in temeljito osušilo proračun nekdanjega socialističnega imperija. A tudi potem so bili odnosi med državama napeti, zlasti v času obeh čečenskih vojn, med katerimi je Rijad pomagal islamskim upornikom iz te separatistične severnokavkaške republike.
Obvarovanje zaveznikov
Že deset let je od tega, kar je Putin prvič povabil na obisk saudskega voditelja, takrat še Salmanovega brata Abdulaha, a do tega zaradi stalnih trenj med državama ni nikoli prišlo. V zadnjih letih so bili odnosi med državama zaostreni zlasti zaradi vojne v Siriji, kjer je Rusija podpirala predsednika Bašarja al Asada, Saudska Arabija pa se je javno priključila zahodnemu taboru, ki je zahteval odstop sirskega »diktatorja«, po tihem pa podpirala in oboroževala bolj ali manj »zmerne« sunitske upornike. Ko se je pred dvema letoma tudi Rusija vključila v sirsko vojno, so se razmere na bojiščih obrnile, vladne enote pa so doslej uspele osvoboditi že več kot 90 odstotkov sirskega ozemlja.
Kralj Salman in delegacija tik pred uradnim srečanjem z ruskim predsednikom Putinom. Foto: Yuri Kadobnov/Reuters
»V Siriji je Saudska Arabija nedvomno doživela poraz, zato je zdaj velika grožnja, da se bodo začele velike čistke njenih tamkajšnjih zaveznikov, zlasti Fronte al Nusra,« je pred dnevi za katarsko televizijo Al Džazira povedal ruski politolog Sergej Markov. Zato je po njegovih besedah ena od glavnih moskovskih nalog saudskega kralja ta, da njegove sirske zaveznike obvaruje pred uničenjem in jim zagotovi vključitev v politično življenje povojne Sirije. Analitiki so že pred četrtkovim srečanjem za zaprtimi vrati napovedovali, da bo gost najbrž omehčal svoja nasprotovanja do štirih con za umiritev konflikta, o katerih so se dogovorili Rusija, Turčija in Iran, gostitelj pa bo v zameno ublažil ruske kritike tega, kar Saudska monarhija počne v Jemnu.Skrb zaradi Irana
A s Sirijo je povezan še en razlog Salmanovega obiska v Rusiji. Tako kot pred nedavnim izraelski premier Benjamin Netanjahu je tudi saudski kralj prišel k Putinu zato, da bi se pritožil nad prevelikim iranskim oziroma šiitskim vplivom v Siriji. Kakor je že aprila za ameriški časnik Washington Post povedal njegov sin Mohamed, ki je le dva meseca za tem postal saudski prestolonaslednik, je glavni cilj saudskih poskusov, da bi otoplili odnose z Moskvo, ta, »da Rusija ne bi vse karte v regiji stavila na Iran«. Ker hoče po njegovih besedah Rijad prepričati Moskvo, da je »boljši kot Teheran«, ji je ponudil, da, ki skupaj proizvedeta približno polovico vsega črnega zlata na svetu, začneta usklajevati svoji energetski politiki, kar bi lahko Rusiji »prineslo najpomembnejši posel sodobnega časa«. Zato so nekateri ruski komentatorji še pred včerajšnjim srečanjem napovedovali, da se utegneta državnika pogovarjati tudi o tem, da bi podaljšali omejevanje črpanja nafte, o katerem se je Rusija dogovorila z Opecom konec lanskega leta.
Sicer pa je bilo povečanje gospodarskega sodelovanja in vzajemnih naložb eden od glavnih ciljev obiska saudskega kralja, ki je s seboj pripeljal skoraj tisočglavo delegacijo. Med obetajočimi se posli je tudi saudski nakup štirih ruskih raketnih sistemov Triumf v vrednosti okoli dve milijardi dolarjev in še za kako milijardo zelencev druge oborožitve. V Moskvi so v četrtek že podpisali sporazum o izradnji tovarne kalašnikovk (model AK 103, ki ga že uporabljajo posebne enote saudskih oboroženih sil) in streliva zanje v Saudski Arabiji, dogovarjali pa so se tudi o saudskem nakupu ruskih metalcev ognja (TOS-1A), protitankovskih raketnih kompleksov (Kornet-EM) in granatometov (AGS-30).
Saudsko poigravanje
A pogajanja o tem, da bi Rusi začeli Saudijcem prodali orožje, se vlečejo že skoraj desetletje, Rijad pa se je doslej že vsaj dvakrat odpovedal dogovorjenim poslom. Kakor so v četrtek zapisali v časniku Kommersant, so nekoč pogovori potekali celo o tem, da bi Rijad od Moskve kupil za 20 milijard dolarjev oborožitve, a so dogovori zaradi »geopolitičnih razlogov« vedno propadli. »Če rečemo bobu bob, potem so se Saudijci z nami preprosto poigravali, ko so nam govorili: ne prodajte raketnih sistemov S-300 Iranu, pa bomo mi od vas kupili vaše orožje,” je izjavil direktor Rosteh Sergej Čemezov.
Drugi razlog, zakaj Rusiji še ni uspelo prodati orožja Saudski Arabiji, pa se skriva v tem, da bi radi kupci skupaj z oborožitvijo dobili tudi dostop do tehnologije njene proizvodnje, na kar pa prodajalci doslej niso hoteli pristati. Kakor so včeraj neimenovani ruski pogajalci razkrili domačim medijem, bo stopnja saudske lokalizacije proizvodnje ruskega orožja različna. Moskva je pristala na polni prenos ruske tehnologije pri Kornetih in AGS-30, o delni lokalizaciji proizvodnje sodobnih sistemov S-400, ki veljajo za ene najboljših na svetu, pa da je težko govoriti celo na dolgi rok. »V tem sistemu so tehnologije, ki jih ne gre deliti niti z najbolj preverjenimi partnerji,« je izjavil direktor ruskega Centra za analizo strategije in tehnologije Ruslan Puhov.
