Sibirski medvedi imajo težave s spancem

Letošnja meteorološka zima je tudi v Rusiji poskrbela za nadpovprečne temperature. V Moskvi so predzadnji teden letošnjega leta namerili rekordno visoke temperature – kar 8,5 stopinj Celzija. V mestnih parkih so na dan pokukali zvončki, številna mestna drsališča pa so morali zapreti. Ljudje se ukvarjajo s povsem jesenskimi prostočasnimi dejavnostmi, kot je nabiranje gob, medvedi v Sibiriji pa imajo menda težave s spancem.

Ruska oblast je do podnebnih sprememb precej skeptična. Podnebne spremembe in ekstremno vreme utegnejo rusko gospodarstvo resda krčiti za 1 do 2 odstotka na leto, po drugi strani pa je napovedano krčenje permafrosta, katerega meja se bo po predvidevanjih ruskih znanstvenikov do leta 2060 pomaknila za 100 do 150 kilometrov. To največji proizvajalki črnega zlata na svetu odpira nova območja za iskanje nafte, v zvezi s katero v Rusiji trenutno trepetajo predvsem v strahu, da bo njena cena v prihodnjem letu padla celo pod 20 dolarjev za sod.

Topljenje ledu in poplave

»Globalno segrevanje bo Rusom omogočilo, da bodo manj denarja porabili za krznene plašče,« se je predsednik Vladimir Putin pošalil na podnebni konferenci leta 2003 in nadaljeval, »da so ga strokovnjaki za kmetijstvo obvestili, da se bo zaradi segrevanja povečala tudi ruska proizvodnja žita. Hvala bogu za to«. V Kremlju se do zdaj niso pretirano vznemirjali zaradi podnebnih sprememb in Putinu so celo pripisovali, da je globalno segrevanje označil za globalno zaroto, s katero naj bi Rusiji preprečili uporabo njenih ogromnih zalog nafte in zemeljskega plina.

Najnovejše vladno poročilo o zaščiti okolja pa nasprotno opozarja, da je Rusija zaradi bližine Arktike še posebej občutljiva za uničujoče učinke podnebnih sprememb. »V zadnjih 30 letih smo zaradi velikega segrevanja opazili znatno topljenje ledu na Arktiki. Ledena plošča se je zmanjšala za 30 odstotkov,« opozarja Valentin Maleško, nekdanji direktor Geografskega observatorija Vojeikov v Sankt Peterburgu. Napoveduje, da na Arktiki že poleti 2034 mogoče sploh ne bo več ledu.

»Led se utegne poleti popolnoma stopiti, kar ne pomeni, da ga pozimi tam ne bo. Led bo postal povezan z letnimi časi tako, kot je denimo v primeru naših sibirskih rek. Ogromna oceanska površina brez ledu bo močno vplivala in že vpliva na Sibirijo. Ogromno območje odprte vode v Karskem, Barentsovem, Laptjevovom in Vzhodnosibirskem morju ustvarja vodno paro, ki jo zračni tokovi prenašajo v Sibirijo in na Daljni vzhod, kjer bo zato čedalje več padavin,« pojasnjuje Maleško. Težave bodo po njegovem povzročale tudi čedalje obilnejše snežne padavine pozimi, zaradi česar bodo pozno spomladi in poleti poplave, kakršnim so bili lani priča na ruskem Daljnem vzhodu.

Naraščajo avtomobilske emisije

»Podnebne spremembe vodijo k porastu nevarnih meteoroloških pojavov, kot so potresi, poplave, plazovi in požari. Lani smo v Rusiji zabeležili 569 tovrstnih fenomenov, kar je največ, odkar smo začeli to področje sistematično spremljati,« opozarjajo v zadnjem vladnem poročilu, v katerem izpostavljajo tudi »pomanjkanje vode« vzhodno od Bajkala, kar je vodilo do »katastrofalnega porasta požarov« v Irkutsku in Burjatiji. Podnebnim spremembam so pripisali tudi čedalje manjše količini vode v Bajkalskem jezeru, najstarejšem, največjem, najglobljem in najčistejšem sladkovodnem jezeru na svetu. »Vodna gladina se je spustila na 456 metrov nad morjem, čeprav so jo hidroelektrarne na reki Angara uporabljale v minimalnih količinah,« je jasen tiskovni predstavnik ruskega okoljevarstvenega ministrstva Nikolaj Gudkov. Glavna ugotovitev poročila je, da se je podnebje v Rusiji od leta 1976 na vsakih deset let segrelo za 0,42 stopinje Celzija, kar je 2,5-krat hitreje od svetovnega trenda, ki je 0,17 odstotka.

Na podnebnem vrhu Združenih narodov, ki je bil v začetku decembra v Parizu, je bil sprejet nov svetovni sporazum o podnebnih spremembah, v katerem se je kar 195 držav zavezalo k omejitvi dviga povprečne svetovne temperature pod 2 stopinji Celzija nad predindustrijsko stopnjo in nadaljevanju prizadevanja za njeno omejitev na 1,5 stopinje Celzija. Rusija se je na konferenci zavezala k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov na 75 odstotkov obsega iz leta 1990. Emisija toplogrednih plinov v celoti se v Rusiji v zadnjih petih letih ni povečala, naraščajo pa avtomobilske emisije, saj kar polovica ruskega voznega parka sestavljajo neučinkovita vozila z več kot desetletje starimi onesnažujočimi motorji. »V državi, ki se spopada z eno najhujših gospodarskih kriz, podnebne spremembe pač niso med prioritetami,« je do uresničevanja ruskih zavez kritična Galina Timčenko iz ruskega spletnega portala Meduza.