Skrivnostna NSA znova izgublja skrivnosti

Nekdanji sodelavec varnostne agencije Harold Martin je imel doma za celo knjižnico zaupnih podatkov.

Objavljeno
07. oktober 2016 00.50
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Ameriški preiskovalci so potrdili, da so že avgusta aretirali nekdanjega sodelavca nacionalne varnostne agencije (NSA), ki je osumljen kraje podatkov z najvišjo stopnjo zaupnosti. To je slaba­ novica za žvižgača Edwarda Snowdna, ki je leta 2013 razkril svetu obsežno nadzorno omrežje NSA in si prizadeva za pomilostitev.

Zvezna policija FBI je konec avgusta vdrla v dom Harolda Martina v zvezni državi Maryland, kjer naj bi odkrili na tisoče strani ukradenih dokumentov, mnoge z oznako zaupno, je razkril časnik New York Times, ki je izvedel za primer in prisilil oblasti v njegovo objavo. Po podatkih policije je 51-letni Martin na različnih digitalnih medijih hranil »za več terabajtov informacij« (10 terabajtov je dovolj za celotno Kongresno knjižnico, največjo v ZDA). Nekateri zaupni podatki so bili objavljeni na spletu, vendar preiskovalci za zdaj ne vedo, ali jih je objavil Martin, posredoval komu drugemu ali samo snel s spleta.

Tat ali študent?

Aretacija je nerodna zlasti za svetovalno podjetje Booz Allen Hamilton, saj je to po Snowdnu že drugi zaposleni, ki je prek njih delal za NSA in ukradel agenciji zaupne podatke. Martin je sprva zanikal krajo, nato pa priznal, da »ni ravnal prav in da se je zavedal, da nima ustreznih pooblastil«. Preiskovalci domnevajo, da je začel zbirati dokumente, še preden je javnost izvedela za Snowdna. Slednji se je osredotočil na dokazovanje spornega delovanja obveščevalne agencije, Martina naj bi zanimala predvsem programska koda, namenjena vdoru v omrežja drugih držav.

Dosedanja preiskava ne kaže, da bi to bilo tradicionalno vohunstvo, čeprav FBI še noče izključiti nobene možnosti. Nekdanji pripadnik ameriške mornarice naj ne bi imel političnih motivov in obstaja možnost, da ni nameraval objaviti ukradenih podatkov. Morda je le še en washingtonski uradnik, ki je prekršil pravila in zaupne dokumente iz službe odnesel domov. Eden od preiskovalcev ga je celo opisal kot človeka, nagnjenega h kopičenju zalog.

Po mnenju nekaterih nekdanjih obveščevalcev je morda zbiral podatke kot gradivo za doktorski študij na univerzi okraja Maryland Baltimore. Opis v podatkovni bazi univerze kaže, da je raziskoval »nove metode za oddaljeno analizo heterogene strukture računalništva v oblaku«. Njegov odvetnik je za Wall Street Journal dejal, da »ni dokaza, da je Hal Marin nameraval izdati svojo domovino«.

Primer je precej neroden za vlado predsednika Baracka Obame, ki se je morala soočiti z vrsto obsežnih razkritij, od poplave zaupnih dokumentov zunanjega in obrambnega ministrstva na strani Wikileaks leta 2010 do Snowdna leta 2013. Po slednjem so sprejeli vrsto ukrepov, s katerimi naj bi preprečili nove nepooblaščene objave in za 17 odstotkov oklestili število uslužbencev z dostopom do zaupnih podatkov. Vodenje NSA je prevzel admiral Michael Rogers, ki so ga pripeljali iz mornariškega informacijskega poveljstva, da bi povečal kredibilnost agencije.

Težave za Snowdna

Snowden se še vedno skriva v Rusiji, v ZDA pa mu grozi obtožnica v skladu z razvpitim zakonom o vohunstvu. Sredi prejšnjega meseca so ob premieri filma Snowden režiserja Oliverja Stona organizacije za človekove pravice sprožile obsežno akcijo pozivov predsedniku Obami, naj pomilosti žvižgača, saj je sprožil obsežno javno razpravo o mejah med nadzorom v imenu varnosti ter osebno svobodo in pravico do zasebnosti. Zaradi te razprave je država zaostrila pogoje za množično zbiranje podatkov in nekoliko omejila delovanje NSA.

Toda še pred javnim razkritjem Martinovega primera so se zdele možnosti za pomilostitev majhne. Julija je Lisa Monaco, predsednikova svetovalka za boj proti terorizmu, zavrnila tovrstno pobudo na spletni strani Bele hiše in zatrdila, da je imelo Snowdnovo dejanje »resne posledice za varnost države in ljudi« ter da naj »se vrne v domovino, sooči s sodno poroto in se ne skriva v avtoritarnem režimu«. Toda Snowden je dejal, da mu kot žvižgaču, ki je deloval v javnem interesu, vohunski zakon ne omogoča obrambe.