Tiskane izdaje
Zakaj je smrtna kazen problematična?
Smrtna kazen kot oblika kaznovanja je ostro v nasprotju s človekovimi pravicami. Obsoditi nekoga na smrt je hkrati zanemarjenje posameznikove pravice do življenja, piše v svetovni deklaraciji o človekovih pravicah. Prav tako je usmrtitev končna in nepopravljiva, obsodbe nedolžnih ljudi pa so, samo če pogledamo zgodovino smrtne kazni v ZDA, zelo pogoste. Od leta 1973 naprej so v Ameriki usmrtili 150 zapornikov, ki so se na koncu izkazali za nedolžne, poroča Amnesty International.
Smrtna kazen ni učinkovitejši ukrep v smislu zmanjšanja zločina v primerjavi z zaporno kaznijo. Nekatere države, kot so na primer Kitajska, Iran ali pa Irak imajo nestabilen sodni sistem, kazni pa so po navadi izrečene v nepravičnih sojenjih. Obsojence predhodno mučijo, dokler ne »priznajo« krivde. Če si reven ali pripadnik določene etične ali verske skupnosti, je večja možnost, da boš obsojen na smrt. To je velikokrat posledica nepravičnega sistema, ki obsojencem ne dovoljuje niti, da bi se branili. Konec koncev pa je smrtna kazen tudi politično orodje, kar se je večkrat izkazalo že v Turčiji, ko se je bilo potrebno po vojaškem udaru "znebiti" nasprotnikom.
Evropska konvencija o človekovih pravicah, katere podpisnica je tudi Turčija, prepoveduje izvajanje smrtne kazni v vseh primerih, tudi v času vojnega stanja v državi. V primeru, da Turčija ponovno uvede smrtno kazen, bo s tem kršila konvencijo, na kar jo opozarja tudi Svet Evrope. Kot kandidatka za vstop v Evropsko unijo in njena ključna partnerka, je dolžna ohranjati stabilno državo in zagotavljati vse demokratične svoboščine.
Kitajska kriminalca, ki sta bila obsojena na smrt. Foto: Reuters
Smrtna kazen v 96 državah
Električni stol, plinska celica, smrtonosna injekcija, strelski vod, obešanje, obglavljanje in kamenjanje še vedno veljajo za najpogostejše načine izvrševanja smrtne kazni v nekaj manj kot stotih državah po svetu. Po podatkih lanskega leta je med državami, ki smrtno kazen poznajo v svoji ustavni ureditvi, 32 takih, kjer smrtna kazen ni bila izvršena že vsaj 10 let, v 6 državah jo izvršujejo samo v izjemnih primerih, kot so umori in vojno stanje, kar 58 držav pa smrtno kazen izvršuje pogosteje, tudi v primeru manjših, nenasilnih prekrškov.
Razsežnosti smrtne kazni kot sistemske kazni in morebitnega družbenega ukrepa pa ostro nasprotuje dr. Andraž Teršek, pravni filozof, ki je na spletni strani metinalista.si zapisal, da je vsakršna javna razprava o razlogih za oziroma proti smrtni kazni že legitimiranje ravno te, ob tem pa je dodal, da je zanj smrtna kazen samoumevno nesprejemljiva. Zaskrbljenost zaradi izjav turškega predsednika Erdogana in vladnih uslužbencev ob poskusu ponovne uvedbe smrtne kazni pa so izrazili tudi predstavniki slovenske pisarne Amnesty International: »Turčija bi s tem kršila več mednarodnih pogodb, oskrunila bi predvsem temeljno in nepopravljivo človekovo pravico.«
ZDA: smrtna kazen in demokracija
V 17. stoletju lov na čarovnice, stoletje pozneje homoseksualno vedenje in prešuštvo, v 19. stoletju še verski razlogi ter posilstva vseskozi pa so bili na smrt obsojeni tudi vohuni in državni izdajalci. Obstoju smrtne kazni so sicer ameriški ustavniki po revoluciji leta 1776 dodali številne amandmaje, s katerimi so želeli zagotoviti pravičnejši sistem za vse. Vendar pa se je kasneje v praksi večkrat izkazalo, da je na smrt za enake zločine obsojenih več temnopoltih in priseljenih, pogosto pa se je obsojenčeva nedolžnost izkazala šele po izvršeni kazni. Dvomi o zakonitosti smrtne kazni in prva gibanja za njeno ukinitev so bila zatrta ob koncu 20. stoletja zaradi naraščanja kriminala, predvsem povezanega z drogo, kasneje pa tudi s terorizmom.
Ob vsem tem pa se poraja vprašanje stopnje demokracije, ki predstavlja zakonski okvir, po svoji razlagi nenasilnega načina življenja, saj so bili zakoni sprejeti ravno zaradi obvladovanja nasilnih sporov, na katere pa ZDA odgovarja protislovno, z nasiljem. Primer ZDA dokazuje, da smrtne kazni niso omejene samo na avtoritarne režime, temveč se pojavljajo tudi v tako zreli demokraciji, kot je ameriška.
Protest proti usmrtitvam v ZDA. Foto: AP
Uporaba smrtne kazni pa se v ameriških zveznih državah močno razlikuje, nekatere so jo zakonsko že ukinile, druge k temi stremijo, v tretjih še vedno ostajajo del vsakdana. Ukinitev smrtne kazni v vseh državah znotraj ZDA je zaradi razdeljenosti zakonskega kazenskega sistema praktično nemogoča. V Teksasu in Floridi opažajo celo, da je poleg sodne veje oblasti smrtni kazni naklonjena tudi javnost, zato je v teh dveh zveznih državah usmrtitev največ. Obstoju smrtne kazni pa je močno naklonjen tudi predsedniški kandidat Donald Trump, ki je že desetletje nazaj rekel, da bi morali umreti vsi, ki ubijejo policista.
Usmrtitev morilcev televizija prenašala v živo
Po številu usmrtitev nasploh močno vodi Ljudska republika Kitajska, smrtnih kazni je izrečenih več kot v vseh drugih državah skupaj. Najpogosteje usmrtitve izvajajo s strelom ali injekcijo za zločine različnih razsežnosti kot so poskusi kriminalnih dejanj, pobijanje pand, posredovanje droge in tihotapljenje. Vsako leto na smrt obsodijo približno 1800 zločincev, o odpravi smrtne kazni pa še ne razmišljajo.
Poseben fenomen pa je bila usmrtitev morilcev kitajskih ribičev, ki so bili ubiti oktobra leta 2011 na dveh kitajskih tovornih ladjah na tajskem delu reke Mekong. Za krive namernega umora so bili prepoznani štirje tuji državljani, ki so poleg tega bili obsojeni še zaradi preprodaje drog in ugrabitve. Tovrstne ugrabitve ladij na Tajskih rekah so pogoste, vendar je Kitajska zahtevala, da se storilcem sodijo sami, saj je bil zločin zagrešen na njenih dveh ladjah. Sojenje je odmevalo po vseh državi, zato se je kitajska televizija CCTV v sodelovanju z državnimi zakonodajalci odločila v živo prenašati, kako so obsojene moške odpeljali iz zapora v policijski kombi in kasneje na mesto usmrtitve. Morilci kitajskih ribičev so v primerjavi s številnimi drugimi imeli še 'srečo', saj mnogi od usmrčenih sploh niso deležni formalnega sojenja.
