Sodno tnalo za sanjače in sindikate

Status »sanjačev« ostaja nerešen, ameriškemu sindikalnemu gibanju pa se obeta še en udarec.

Objavljeno
27. februar 2018 22.30
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York – Ohranitev konservativne večine na vrhovnem sodišču je bila morda največji dosežek volitev 2016 za ameriško desnico. V rokah najvišje­ ameriške sodne ustanove so pomembne odločitve o prihodnji podobi ZDA.

Sodniki so v ponedeljek zavrnili nenavadno zahtevo Bele hiše, naj preskočijo zvezna pritožbena sodišča in predčasno posežejo v sodno odločanje o usodi »sanjačev«, Američanov, ki so jih starši brez ustreznih dokumentov kot otroke pripeljali v ZDA. Predsednik Barack Obama jih je zaščitil z izvršnim ukazom, s katerim jim je dovolil bivanje in delo v ZDA, Donald Trump pa je septembra lani razveljavil ukaz in dal kongresu čas do 5. marca, da najde rešitev zanje ali pa jih bodi začeli izganjati.

Dosedanji poskusi kongresnikov so bili neuspešni. Pred dvema tednoma so zavrnili dva predloga. Vmes sta zvezni sodišči v San Franciscu in New Yorku, ki obravnavata tožbe proti predsednikovi odločitvi, sklenili, da morajo zvezne oblasti do končne razsodbe še naprej sprejemati in obravnavati prošnje nekaj manj kot 700.000 »sanjačev«, ki so bili vključeni v Obamov program.


Sodniki so priseljencem v postopku zavrnili pravico do plačila varščine. Foto: Reuters

Svoboda ni za vse

Če kongres ne bo sprejel rešitve, bo odločanje zelo verjetno na koncu znova v rokah vrhovnih sodnikov, toda prej bo o primeru odločalo zvezno pritožbeno sodišče. Dosedanji razplet se zdi manjša zmaga za »sanjače«, saj so se izognili grožnji, da jih bodo čez manj kot teden dni začeli izganjati iz ZDA. Toda njihov status ostaja nerešen, strah in negotovost pa se podaljšujeta. Kongresniki bodo brez časovnega pritiska v volilnem letu še manj zavzeti za sprejetje odločitve, ki bo v vsakem primeru razburila del volilnega telesa. Politika priseljevanja je že leta vroč krompir, ki si ga politiki obeh strank podajajo iz rok v roke, nihče pa noče ugrizniti vanj. Trump je s sovražnim govorom v kampanji še razpihal čustva, kar le otežuje iskanje razumne rešitve za približno 11 milijonov ljudi, ki brez ustreznih dokumentov živijo v ZDA.

Vrhovno sodišče je v primeru »sanjačev« vsaj začasno pomagalo ljudem v priseljenskem precepu, toda konservativna večina (pet od devetih sodnikov) je v ponedeljek hkrati preglasovala liberalni del in zavrnila odločitev pritožbenega sodišča, da imajo tudi priseljenci v sodnih postopkih pravico do sodne varščine, ki omogoča, da na prostosti čakajo na konec odločanja. To velja tako za tiste, ki so jih ujeli pri nedovoljenem prehodu meje, kot priseljence z urejenim statusom, kar pomeni, da bodo morali ti tudi ob majhnih prekrških čakati na razsodbo v priporu. Ta se vleče zelo dolgo, v povprečju okoli trinajst mesecev. Liberalni vrhovni sodnik Stephen Breyer je na glas prebral svoje ločeno mnenje, da bi poudaril nestrinjanje z večinskim mnenjem, ki ga je označil za »pravno fikcijo«. »Spomnimo se besed deklaracije o neodvisnosti, zlasti poudarjanja, da imajo neodtuljive pravice, med njimi je pravica do svobode,« je dejal.


Udeleženec protesta proti izgonu priseljencev. Foto: ADP

Majanje sindikatov

V ponedeljek so vrhovni sodniki razpravljali tudi o tožbi Marka Janusa iz zvezne države Illinois, ki noče plačevati obveznega prispevka­ sindikatu javnih uslužbencev. Janus je zatrdil, da je kršena njegova pravica do svobode govora, saj je prisiljen (ker se sindikat kolektivno v imenu vseh javnih uslužbencev pogaja o plačah in delovnih pogojih) plačevati prispevek organizaciji, ki ima drugačna politična stališča od njegovih. Na videz je odločitev lahka, saj je vrhovno sodišče pred štirimi desetletji potrdilo pravico sindikatov, da kot zastopniki delavcev od vseh pobirajo prispevek za svoje delo. Toda konservativni vrhovni sodniki so že pred osmimi leti oznanili, da je takšno gledanje napačno, zavrnitev pravic sindikatov pa je preprečila nenadna smrt enega od njih, sodnika Antonina Scalie.

V sindikalno opešanih ZDA so sindikati javnih uslužbencev eden zadnjih branikov organiziranega delavskega gibanja. Pred 50 leti je bil član sindikata vsak tretji delavec, v začetku osemdesetih vsak peti, danes je le še eden od desetih, pri čemer javni uslužbenci predstavljajo kar polovico članov sindikatov, brez njihovih prispevkov pa bodo delavske organizacije izgubile veliko moči. Ker sindikati praviloma podpirajo delavcem načeloma bolj naklonjeno demokratsko stranko, si jih desnica že leta prizadeva obglaviti. Odločitev je v rokah Neila Gorsucha, vrhovnega sodnika, ki je nadomestil Scalio. Imenoval ga je Trump in velja za zelo konservativnega. Sodnik Gorsuch se med ponedeljkovo razpravo o primeru Janus ni oglasil, toda težko si je predstavljati, da bi glasoval za sindikate.