Tiskane izdaje
V Rusiji so konec lanskega leta priprli tri visoke uradnike, ki so bili zadolženi za kibernetsko varnost, in jih obdolžili vohunjenja za ZDA, le malo pred tem pa so prijeli tudi trojico hekerjev iz razvpite skupine Anonimna internacionala. Uradne informacije so skope, v »dobro obveščenih« medijih pa so se pojavile zgodbe, da sta primera povezana.
Vse skupaj se je začelo konec lanskega oktobra, ko so ruske oblasti aretirale Vladimirja Anikejeva, bolj znanega po psevdonimu »Lujs«, ki si ga je nadel po angleškem pisatelju Lewisu Carlu, avtorju Alice v čudežni deželi.
Nadaljevanje te knjižne uspešnice, ki so jo v slovenščino prevedli Lov za ogledalom, je nekoč neuspešnega novinarja Anikejeva, ki pa se je v 90-ih letih v St. Peterburgu menda »proslavil« kot prodajalec umazanega piara in izsiljevalec s kompromatom, navdahnilo, ko je pred štirimi leti zbral skupino hekerskih prijateljev v Anonimni internacionali. Nadeli so si imena junakov iz te knjige; desna roka Anikejeva je bila Alice, predstavnika za stike z javnostjo pa so klicali Glava-mož, Humpty Dumpty. Temu liku, ki v knjigi Alice uči osnove propagande in jezikovne manipulacije, se po rusko reče Šaltaj-Boltaj, v Rusiji pa so tako kmalu začeli klicati celo hekersko skupino. Ta Aličin zrcalni svet najlepše ponazarja to, kar se dogaja v ruski politiki, je Lujs pred leti v intervjuju pojasnjeval, zakaj so si izbrali takšna imena. Prvič so zasloveli na zadnji dan leta 2013, ko so se uspeli dokopati do skrbno varovanega besedila uradne novoletne poslanice ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki so jo na spletu objavili nekaj ur pred njegovim nastopom.
Na začetku so člani Šaltaja-Boltaja delovali iz političnega prepričanja, ko so v barih, v katere radi zahajajo visoki vladni uradniki, nameščali svoje lastne brezplačne wi-fi storitve in tako vdirali na vladne, zlasti poštne strežnike. Ko so objavili vsebino treh iPhonov premiera Dmitrija Medvedjeva in mu vlomili v njegov Facebook profil, kjer so objavljali protiputinovska sporočila, še niso delali za denar, ukradene zaupne podatke pa so objavljali na spletu. Kasneje so »kompromat« najprej ponudili žrtvam, če te niso hotele plačati, pa so na spletu organizirali prave dražbe, na katerih so podatke prodajali za neizsledljivo valuto bitcoin.
Ujeti v past
»Cena za naše delo se začne pri nekaj deset tisočih dolarjev, o zgornji meji pa vam ne bi govoril,« se je Lujs hvalil januarja 2015 , ko je iz tujine odgovarjal na vprašanja novinarjev nekega ruskega spletnega medija. Prav v enem od takih intervjujev se je menda razkril, saj so v njem namesto njegovega portreta objavili fotografijo njegove tipične ruske kape, a posnetki, na katerih se je s to kapo na glavi pojavil sredi Tajske, je prej že sam objavljal na svojih družabnih medijih. Anikejevu so nastavili past in ga z obljubo o visokem honorarju zvabili na neko predavanje v St. Peterburg. Poleg njega so prijeli še dva domnevna člana skupine, Konstantina Tepljakova in Aleksandra Filinova, vsi pa so obdolženi nezakonitega vdiranja v računalniške sisteme, za kar jim grozi do pet let zapora.
Izsiljevalec in izdajalec
Precej hujša kazen lahko doleti akterje drugega dela hekersko-vohunske afere, ki zdaj odmeva v Rusiji. Ta se je začel razpletati konec decembra, ko so po poročanju nekaterih medijev kar sredi kolegija vodilnih ruskih obveščevalcev spektakularno aretirali vodjo enega od najpomembejših oddelkov Centra za informacijsko varnost pri FSB polkovnika Sergeja Mihajlova in njegovega pomočnika majorja Dmitrija Dokučajeva. Kasneje se je izvedelo, da so priprli tudi enega od direktorjev zasebne družbe za kibernetsko varnost Laboratorij Kasperskega Ruslana Stojanova, vse tri pa da sumijo vohunjenja za ZDA. Čeprav njihovi odvetniki trdijo, da ta primer ni povezan s hekerji Anonimne internacionale, se je v ruskih medijih pojavilo kar nekaj zgodb na podlagi dobro obveščenih anonimnih virov, v katerih trdijo, da so visoke ruske obveščevalce prijeli prav na podlagi tega, kar je v zloglasnem moskovskem priporu Lefortovo preiskovalcem povedal Lujs.
Po eni najbolj radikalnih interpretacij dogajanj je bil polkovnik Mihajlov celo tihi boter Anonimne internacionale. Prav on je bil uradno zadolžen, da jih najde, a ko je to na začetku prejšnjega leta storil, jih menda ni predal preiskovalcem, temveč jih je prisilil, da so začeli delati za njega. Če se je ta zgodba sprva zdela še povsem iz trte zvita, ni bilo več tako, ko so mediji razkrili, da se je nekaj podobnega že zgodilo s prav tako aretiranim njegovim pomočnikom. Tudi major Dmitrij Dokučajev je bil nekoč heker, ki je pod psevdonimom Forb praznil bančne račune ali po naročilu vdiral v zasebne strežnike, s čimer je na mesec zaslužil od pet pa do trideset tisoč dolarjev na mesec, kakor se je pred 13 leti še iz varne anonimnosti širokoustil za vodilni ruski poslovni dnevnik Vedomosti. Ko ga je FSB odkrila, so mu namesto zapora ponudili službo, saj je ruski državi takrat primanjkovalo strokovnjakov za lov na kibernetske zlikovce.
Vohunske igre
Podrobnosti o tem, kaj so efesbejevca in strokovnjak iz Laboratorija Kasperskega, ki se je nekoč proti hekerjem boril na notranjem ministrstvu, storili, da jih obdolžujejo državne izdaje, niso znane. Po poročanju agencije Interfaks je njihova aretacija povezana z ameriškimi obtožbami, da se je ruska država vpletala v zadnje ameriške predsedniške volitve. Medtem ko so v nekaterih nacionalističnih medijih trojko obtožili, da je pomagala ameriški obveščevalni službi Cia pri iskanju dokazov za to vmešavanje, drugje svarijo, da je vsa špijonska saga lahko tudi zgolj javna pretveza, s katero hočejo prikriti običajni trdi boj za položaje znotraj obveščevalne službe.
