Strateško sporazumevanje držav Bricsa

Če glavni analitik ameriške Cie izjavi, da Kitajska bolj ogroža varnost Amerike kakor Rusija, je takoj jasno, zakaj se ti dve državi vse močneje držita za roke in sta vse pogosteje pripravljeni pokazati, da ne bosta dovolili, da bi že ustoličeni hegemon ogrozil njun vzpon na položaj, ki jima zgodovinsko, civilizacijsko pa tudi gospodarsko in politično pripada.

»Veliko se je govorilo o Rusiji kot o tekmici oziroma državi, ki se ji liberalna mednarodna ureditev zdi nekaj, za kar se morda ne bo vnaprej odločila, in ki si dejavno prizadeva spodkopati vpliv ZDA na različnih območjih po vsem svetu ter je to tudi zmožna storiti,« je povedal Michael Collins, namestnik pomočnika direktorja in vodja Cijinega središča za vzhodno Azijo, prejšnji konec tedna na varnostnem forumu v Aspnu. »Vendar bi še povedal, da se vse troje nanaša tudi na Kitajsko, ki hitro postaja vse močnejša in poskuša pri teh vprašanjih narediti še več (od Rusije),« je dodal in naštel vse točke, od Severne Koreje in Južnokitajskega morja do Afrike, pri katerih azijska sila izziva ameriško prevlado, česar Washington nikakor ne bi smel spregledati.

Igranje globalne igre

Ko so se v četrtek v Pekingu sestali svetovalci za državno varnost držav Bricsa, je to hkrati bil in ni bil odgovor Collinsu in Cii. Ni bil zato, ker so se o srečanju že zdavnaj dogovorili in je del priprav na srečanje državnih in vladnih voditeljev te skupine, ki ga bodo organizirali septembra v mestu Xiamen na jugu Kitajske.

Toda hkrati je to bil odgovor na oceno najvišjega ameriškega obveščevalca za vzhodno Azijo, saj Kitajska in Rusija, ki v resnici vodita blok, v katerem so še Brazilija, Indija in Južna Afrika, prav s takšnimi srečanji kažeta Washingtonu, da znata tudi sami igrati globalno igro po ameriško: s širokopoteznim sestavljanjem koalicije somišljenikov, katerih skupni interes je krepitev medsebojnih vezi in ki jih morda ne povezujejo enaki politični sistemi, jih pa zato trdno združujejo skupni razvojni cilji. Kitajski član vladnega kabineta in najvišji predstavnik za mednarodno politiko Yang Jiechi je gostitelj srečanja, ki se ga udeležujejo še sekretar ruskega varnostnega sveta Nikolaj Patrušev, sekretar brazilskega institucionalnega sveta Sergio Etchegoyen, južnoafriški minister državne varnosti David Mahlobo in indijski svetovalec za državno varnost Adžit Doval. »Srečanje o varnosti je najpomembnejši temelj za pogovor držav skupine Brics o političnih ukrepih, povezanih z varnostjo, in sodelovanje pri teh vprašanjih,« je pojasnil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lu Kang pred začetkom srečanja. Tudi če ne bi nič vedeli o tem trgovinskem bloku, bi lahko uganili, da bodo varnostni predstavniki njegovih članic predstavili svoje izkušnje in mnenja o boju proti terorizmu, internetni varnosti, energetski stabilnosti in novih izzivih, ki čakajo globalizacijo.

O sankcijah

Toda če pri razmišljanju o njihovem srečanju upoštevamo še Collinsove analize in politične odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, nam je takoj precej bolj jasno, o čem se bodo pogovarjali v Pekingu. Eno prvih tem so Bricsu vsilile ZDA, potem ko je kongres v torek izglasoval nove sankcije proti Rusiji, Iranu in Severni Koreji. Odločitev morajo po pričakovanjih potrditi še z glasovanjem v senatu, konec meseca pa se bo znašla na delovni mizi predsednika, ki jo bo moral dokončno potrditi. Sankcije so povezane z notranjim nemirnim dogajanjem v samem Washingtonu, kjer je osrednje vprašanje Rusija oziroma Trumpov odnos s predsednikom Vladimirjem Putinom. Če bo ameriški predsednik podpisal odločitev o sankcijah, pravijo analitiki, se bo strinjal s trditvijo, da se je Rusija vmešavala v predsedniške volitve, na katerih je lani zmagal. Če bo našel dovolj argumentov za zavrnitev sankcij, bodo njega osebno in člane njegove družine še ostreje začeli napadati tisti, ki že raziskujejo interesno povezanost Bele hiše in Kremlja.

Bo spodkopavanje predsednikovega položaja v ZDA vplivalo na splošno stabilnost Azije? Foto: Aly Song/Reuters

Severna Koreja, pomembna tema

To je eno temeljnih varnostnih vprašanj, ki jih mora obravnavati Brics. Ali bo torej spodkopavanje predsednikovega položaja v ZDA vplivalo na splošno stabilnost Azije? Severna Koreja se je po pričakovanjih takoj v torek odzvala na glasovanje o novih sankcijah tako, da je zagrozila z »neusmiljenim udarcem v srce ZDA«. Zato je treba samo še odštevati dneve do novega raketnega ali jedrskega poskusa, s katerim bo Pjongjang spet opozoril Washington, da so sankcije popolnoma neučinkovite. Toda ker se moramo ravno tako vprašati, katero od ognjenih sporočil Severne Koreje bo naključno sovpadlo s Trumpovo potrebo po tem, da bi preusmeril pozornost s svojih težav na že definirano jedrsko nevarnost na drugi strani Tihega oceana, je to eno ključnih varnostnih vprašanj, ki mora zanimati ves svet. Seveda tudi Brics, ki obsega 42 odstotkov svetovnega prebivalstva in ustvarja 23 odstotkov globalnega gospodarstva, nevarnost vojaškega spopada na Korejskem polotoku pa je še dodaten vzrok za krepitev njegove enotnosti. Severna Koreja bi morala biti ena od pomembnih tem na srečanju v Pekingu že zato, ker namerava Brics usklajevati zunanjo politiko, in o tem so že organizirali sestanek peterice visokih predstavnikov, pristojnih za politično načrtovanje na zunanjih ministrstvih petih članic bloka. Kitajska in Rusija imata o tem očitno že podobni mnenji, zato obe ohranjata gospodarske vezi s Severno Korejo kljub vsem sankcijam.

Pred septembrskim srečanjem

To velja zlasti za Rusijo, ki je v prvih petih mesecih leta, kakor trdi južnokorejski časopis Čosun Ilbo, podvojila izvoz v Severno Korejo. Približno 90 odstotkov izvoženega blaga je bilo povezanega z energetskimi potrebami Pjongjanga. Poleg tega na ruskem Daljnem vzhodu dela približno 50.000 severnokorejskih delavcev, predvsem drvosekov in gradbenih delavcev, katerih plače večinoma končajo v državni blagajni. Rusija postaja močna opora vodji Kim Džong Unu, medtem ko Kitajska poskuša dokazati Trumpu, da upošteva sankcije, za katere je tudi sama glasovala v varnostnem svetu OZN, zato je čedalje pomembnejše prav tole varnostno vprašanje: ali je za stabilnost vzhodne Azije bolje podpirati ameriški pritisk na Severno Korejo in tako tvegati, da Kim Džong Un naredi neko dejanje iz obupa oziroma uničevalno dejanje, ali je bolje spodkopavati ameriško politiko do Pjongjanga in tako umiriti Kima, vendar hkrati tvegati, da bi se Trump odločil za vojaški kaos na strateško pomembnem polotoku? Srečanje držav Bricsa tudi tokrat opozarja na zanimivo izginotje kitajske komisije za državno varnost, ki so jo leta 2013 ustanovili prav po zgledu ZDA. Nikoli niso objavili seznama vseh njenih članov in že dolga tri leta v javnosti ne omenjajo nobenega njenega sestanka. Vprašanje je, ali sploh še obstaja. Toda jasno je, da državno varnost na Kitajskem nadzira predsednik Xi Jinping osebno. To, da je Yang Jiechi gostitelj srečanja, kaže samo na to, da Peking v vsakem zunanjepolitičnem, trgovinskem, gospodarskem ali finančnem vprašanju prepoznava elemente državne varnosti. Zato je jasno, da o tem razpravljajo tudi v okviru Bricsa. Toda kakšne sklepe bodo sprejeli po razpravi, bomo izvedeli šele septembra, ko se bodo sestali vodje teh petih rastočih sil.