Teorija velikega poka

S šesto jedrsko eksplozijo je Severna Koreja sporočila, da ne namerava poklekniti pred sankcijami in grožnjami s silo.

Objavljeno
03. september 2017 12.36
NKOREA-POLITICS-KIM
Zorana Baković
Zorana Baković
V primeru Severne Koreje se teorija velikega poka glasi: treba je verjeti, da bo voditelj te države Kim Džong Un naredil prav to, kar je napovedal. Tako je v nedeljo točno opoldne regijo v okolici jedrske baze Pungje Ri stresel potres z močjo 6,3 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je svetu sporočil, da je bila izpolnjena še ena obljuba mladega voditelja. Preizkušena je bila še ena jedrska bomba.

Glede na to, da je državna tiskovna agencija KCNA le nekaj ur pred eksplozijo, ki je povzročila potres, objavila novico, da je Kim osebno pregledal bombo z »ogromno uničevalno močjo«, ki jo je mogoče namestiti na novo medcelinsko raketo, kakršno so preizkusili julija, tokrat ni potrebno čakati na pojasnila Pjongjanga, za kakšen test gre.

Kim je, kot je sporočila KCNA, obiskal Inštitut za jedrsko oborožitev in tam »opazoval nameščanje vodikove bombe na medcelinsko raketo«. S ponosom so poudarili, da so »vsi sestavni deli bombe plod domače proizvodnje, celoten proces (njene izdelave) pa temelji na doktrini džuče (zanašanja na lastne zmogljivosti), kar naši državi omogoča proizvodnjo tolikšnega števila jedrskih bomb, kolikor si jih želi«.

Le nekaj ur po tem, ko je tiskovna agencija sporočila, da Pjongjang že ima »najbolj napredno vodikovo bombo«, je eksplozija v podzemnem rovu stresla tla.

To je bil že šesti severnokorejski jedrski poskus od leta 2006. Čeprav se je na državni televiziji nemudoma pojavila slovita napovedovalka v rožnati obleki in z igralsko patetiko sporočila, da je eksplodirala vodikova bomba, ki jo je mogoče namestiti na balistično raketo, znanstveniki še vedno niso prepričani, da je šlo za termonuklearno orožje. Glede na to, da noben tuji inšpektor nima dostopa do severnokorejskih jedrskih oporišč, je težko oceniti, ali je jedrska konica, ob kateri je fotografiran Kim Džong Un, res to, kar trdijo v sporočilu.

                                  Foto, AFP/KCNA: Kim Džong Un ob vodikovi bombi. 

 

»Ne moremo vedeti, ali je ta zadeva polna polistirenske pene, toda oblikovana je tako, kot da ima dva dela,« je ocenila Melissa Hanhamm z Inštituta za mednarodne študije Middlebrury v Kaliforniji. S polistirensko peno v skladu z enim od fuzijskih modelov ovijajo reaktante z namenom zadržanja fuzije. Termonuklearna bomba je sestavljena iz dveh delov, pri čemer je primarni fizijska bomba, katere eksplozija aktivira fuzijsko polnitev v sekundarnem delu.

Znanstveniki poskušajo ugotoviti, v kolikšni meri Severna Koreja res obvlada to tehnologijo že vse od januarja 2016, ko je Pjongjang sporočil, da je preizkusil svojo prvo vodikovo bombo. Dodelava tovrstnega orožja bi severnokorejski vojski omogočila, da lažjo konico, nameščeno na raketo dolgega dosega, pošlje proti bolj oddaljeni tarči, pri čemer bi imela takšna bojna glava nekajkrat večjo uničevalno moč od običajne jedrske bombe.

Vsi analitiki se sicer strinjajo, da je sporočilo Pjongjanga, da je razvil vodikovo bombo, v veliki meri politično sporočilo Washingtonu in njegovim azijskim partnerjem, pa tudi severnokorejskima zaveznicama Kitajski in Rusiji, s katerim želi vodstvo Severne Koreje poudariti, da ne bo pokleknilo pred mednarodnimi sankcijami in grožnjami z oboroženo silo. Država da se bo branila sama z vsemi sredstvi, vključno z najmočnejšim orožjem za množično uničevanje.

Takoj po nedeljski eksploziji je južnokorejski predsednik Mun Dže In sklical svoj svet za nacionalno varnost z namenom odmeriti ustrezni odgovor na potezo Pjongjanga, načelnik generalštaba južnokorejske vojske pa je razglasil stanje najvišje pripravljenosti oboroženih sil.

Japonski premier Šinzo Abe je izjavil, da »ne bodo tolerirali« novega jedrskega poskusa, vendar ni povsem jasno, ali je to povezano z razpravami, ki pravkar potekajo v japonskem političnem vrhu o Abejevem predlogu, da bi z ustavnimi spremembami omogočili preventivni napad japonske vojske na Severno Korejo.

Najpomembneje pa bo, seveda, kako se bo na jedrsko eksplozijo odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je že pred dnevi, ko je severnokorejska raketa preletela Japonsko, izjavil, da so »odprte vse možnosti«. Kitajska in Rusija prav tako pripravljata odgovor na potezo Kim Džong Una, ki je gotovo zelo vznejevoljila Peking, in to ne samo zato, ker oporišče Pungje Ri leži blizu njegove meje s Severno Korejo. Eksplozija je bila očitno tempirana tako, da bi psihološko stresla Američane »točno opoldne«, neposredno pred njihovim praznikom dela, vendar je enako glasno odjeknila vse do kitajskega mesta Xiamen, kjer se prav danes sestajajo voditelji držav Bricsa (Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike).

Za kitajskega predsednika Xi Jinpinga je vrh Brcisa izjemno pomemben multilateralni dogodek, severnokorejski jedrski test v tem trenutku pa bo nov razlog za povečanje njegove distance do mladega voditelja. Toda ta je tudi v tem primeru dobro preračunal, da si Xi v trenutku, ko želi zavarovati globalizacijo, ne more privoščiti vojne na Korejskem polotoku. Teorija veikega poka pravzaprav dela za Kim Džong Una.