Tiskane izdaje
»To je bila provokacija,« je bil stavek, s katerim je predsednik Vladimir Putin komentiral umor ruskega veleposlanika v Ankari Andreja Karlova. »Le en odgovor je možen: okrepiti naš boj proti terorizmu. In banditi bodo to občutili na svoji koži,« je napovedal ruski voditelj.
Dva cilja so imeli tisti, ki so v ponedeljek zvečer izvedli atentat na ruskega veleposlanika, je zapisal komentator časnika Kommersant Maksim Jusin. Z njim so tisti, ki so celemu svetu napovedali »džihad«, hoteli kaznovati Rusijo, ker se je vmešala v sirski konflikt in se postavila na stran predsednika Bašarja al Asada, ki za »sunitske skrajneže pooseblja vrhovnega sovraga«. Zato je po Jusinovih besedah terorist, ki je umoril ruskega diplomata, tudi kričal »Allahu Akbar!«.
Druga tarča napada so rusko-turški odnosi, ki so se potem, ko se je turški premier Recep Erdoğan opravičil, ker je turški lovec nad sirskim ozemljem sestrelil ruskega bombnika, v zadnjih mesecih zelo otoplili. Prav sporazum med voditeljema Turčije in Rusije je »odločil o usodi Alepa, kjer je opozicija doživela najhujši poraz v štirih letih spopadov«.
Ni bilo naključje
To po mnenju komentatorja ni bilo všeč sunitskim skrajnežem tako v Siriji kot v državah Perzijskega zaliva (in tudi v sami Turčiji), zato ni bilo naključje, da se je atentat zgodil le dan pred moskovskim srečanjem zunanjih ministrov Rusije, Turčije in Irana, Sergeja Lavrova, Mevlüta Çavuşoğluja in Džavada Zafira. Tudi prvi mož turške diplomacije je včeraj v ruski prestolnici izjavil, da je bila glavna tarča atentatorja »povzročiti škodo rusko-turškim odnosom in ogroziti uspehe, ki smo jih z vami s skupnimi silami dosegli v zadnjem času«.
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je umor 62-letnega kariernega diplomata označil za »podlo« dejanje, in Erdoğan sta se v telefonskem pogovoru dogovorila, da bo Rusija v Turčijo poslala tudi svoje preiskovalce. Medtem ko so ruski mediji poročali, da so v Ankari že priprli pet domnevnih sodelavcev 22-letnega atentatorja, je ruski obrambni minister Sergej Šojgu v Moskvi gostil svojega turškega kolega Fikrija Işıka. Šojgu je prepričan, da je atentat na ruskega veleposlanika povezan z ruskim bojem proti mednarodnemu terorizmu, hkrati pa je bil po njegovih besedah to tudi »teroristični napad na rusko-turške odnose«.
Iskanje krivcev
Medtem ko nekateri turški mediji poročajo, da je bil atentator povezan s FETÖ, kakor turške oblasti imenujejo gibanje v ZDA živečega klerika Fethullaha Gülena, ki so ga obtožili, da je bil organizator letošnjega neuspelega državnega udara v Turčiji, so se najvišji predstavniki ruskih oblasti izognili temu, da bi imenovali tiste, ki so umor naročili.
»Malo potrpljenja, prosim. Pustite strokovnjakom, da opravijo svoj posel,« je včeraj ruske novinarje miril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ko jih je obvestil, da so ruski preiskovalci že prispeli v Ankaro. Povedal je le to, da so načrtovalci atentata hoteli »zabiti klin med Turčijo in Rusijo« in razbiti njuno sodelovanje pri iskanju politične rešitve sirske krize. Za Vladimirja Žirinovskega, ki vodi »opozicijske« liberalne demokrate in je atentat še pred Putinom označil za »provokacijo«, ni nobenega dvoma, da je krivce treba iskati na zahodu. Tudi Aleksander Ignatenko, član sveta ruskega predsednika za odnose z verskimi skupnostmi, je prepričan, da je bil atentat načrtovan zunaj Turčije. Opozoril je, da je morilec po storjenem zločinu dvignil prst, tako kot to počnejo salafisti, zato bi morali po njegovem mnenju iskati naročnike diplomatovega umora iskati v tistih centrih moči, ki sta jih Rusija in Turčija izrinili iz odločanja o reševanju sirske krize. »To sta pa Saudska Arabija in svetovno središče salafizma – Katar,« je izjavil Ignatenko, ki vodi tudi Inštitut za religijo in politiko.
