Tiskane izdaje
»Ko gre za trgovino je takšen kot pes s kostjo,« je ameriškega predsednika Donalda Trumpa označil njegov nekdanji vodja kabineta Reince Priebus. Iz zob je ne bo izpustil, dokler ne doseže cilja, pod katerega se hoče podpisati. Ideja v ozadju vseh Trumpovih carin je namreč poštena trgovina.
Prav tako se zdi, da kitajski politični vrh to počasi ugotavlja. Na carine, ki jih je ameriški predsednik uvedel v četrtek, je odgovoril že takoj v petek. A zelo oprezno. Še več, uradni Peking je naznanil, da bo kitajsko povračilo izvedeno v dveh fazah. S tem bi ohranili možnost za dogovor v zadnjem trenutku. Ministrstvo za trgovino je na svoji spletni strani sestavilo seznam 128 ameriških izdelkov, katerih uvoz je leta 2017 znašal tri milijarde dolarjev in na katere bi lahko uvedli 15- oziroma 25-odstotne carine.
V prvi kategoriji je naštetih 120 izdelkov, a je skupna vrednost njihovega uvoza lani znašala manj kot milijardo dolarjev. Gre za blago, kot so vina, sveže in sušeno sadje, oreščki, jeklene cevi, modificiran etanol in ginseng. Višje carine bi lahko bile učinkovite pri uvozu preostalih osmih izdelkov, na primer svinjini in recikliranih aluminijevih proizvodov, katerih uvoz je lani znašal dve milijardi dolarjev.
Samozavestna Kitajska
»Kitajska z nikomer noče trgovinske vojne,« je navedeno v kitajski reakciji na rezultate ameriške preiskave na podlagi 301. člena zakona o trgovini, ki je formalni povod za Trumpove tarife proti Kitajski. »Vendar pa se Kitajska ne boji in ne bo pobegnila pred trgovinsko vojno, saj je samozavestna in se je sposobna spopasti s kakršnimkoli izzivom. Če bo trgovinsko vojno zagnala ameriška stran, se bo Kitajska za zaščito svojih legitimnih interesov z vsemi potrebnimi ukrepi borila do samega konca.«
Ministrstvo za trgovino je tudi naznanilo, da bo v Svetovni trgovinski organizaciji sprožila postopek za ugotavljanje zakonitosti te »poteze brez precedensa«. Predvsem pa se bo poskušala Kitajska z Ameriko najprej pogajati. Če bo Trump pustil vrata Bele hiše vsaj nekoliko priprta, bi skoznje lahko prav kmalu prišel kateri od članov najožjega moštva kitajskega predsednika Xi Jinpinga (morda podpredsednik republike Wang Qishan ali podpredsednik vlade Liu He). Pri iskanju kompromisa bi jim Trump najprej ponudil večji uvoz določenega ameriškega blaga.
Seznam izdelkov, ki jih je izbrala Kitajska za svoje možno povračilo, ne vsebuje najpomembnejših proizvode iz asortimenta ameriškega izvoza, ampak gre večinoma za stvari, ki jih azijski sili od ZDA sploh ne bi bilo treba kupovati. Že v tem je izražen pomirljivi ton Pekinga in tudi posredno priznanje, da Trumpovi ukrepi drugo gospodarstvo sveta lahko zelo zabolijo. Čeprav je pričakovati, da bo Kitajska letos od ameriških podjetij kupila zgolj za 172 milijard ameriških dolarjev blaga, medtem ko bo po starem modelu dvostranske menjave na ameriškem tržišču prodala za več kot 500 milijard dolarjev blaga, pa so številni izdelki na kitajskem uvoznem seznamu ključni za neovirano nadaljevanje njene gospodarske rasti. Peking bo zato še pred uvedbo povračilnih carin najprej ponudil povečanje uvoza.
Trumpov prvi cilj je znižati letni primanjkljaj v menjavi s Kitajsko za najmanj sto milijard dolarjev. Vendar pa je za vsemi temi trgovinskimi številkam precej resnejša strategija, ki se nahaja na drugem koncu njegove delovne mize. Ameriški predsednik je namreč s carinami, ki jih je naznanil v četrtek, Xi Jinpingu sporočil, da ne računa več na njegovo pomoč v odnosih s Severno Korejo ter da ne bo več upošteval kitajskih interesov pri osebnem dialogu z vodjo Kim Džong Unom. Poleg tega je za svojega novega svetovalca za nacionalno varnost imenoval Johna Boltona. Že samo njegovo ime pomeni, da bo pri nadaljnjih odločitvah o usodi Koreje Peking povsem marginaliziran.
Bolton je znak, da bi Trumpova trgovinska vojna proti Kitajski lahko bila šele začetek veliko resnejše geopolitične tekme z azijsko silo. Kitajci ga dobro poznajo še iz časov, ko je bil član moštva nekdanjega predsednika Georga W. Busha. Leta 2003 je bil vodilni zagovornik oboroženega napada na Irak. Bolton je brezkompromisni zagovornik zamenjave režima v Pjongjangu, tudi z orožjem, če bi bilo treba. V njegovi konservativni agendi ni nikjer možnosti bližjih odnosov s Pekingom.
Živčnost vlagateljev
»Kitajci nam kradejo intelektualno lastnino in izvajajo merkantilistično politiko. Kaj lahko storimo mi? Sedimo križem rok? Ali bi bil to dober odgovor?« To je bil Boltonov komentar Trumpovih carin, naznanjenih v četrtek, ki je povsem zanemaril padec indeksov na vseh azijskih borzah in jasne znake nervoze vlagateljev. Bolton tudi kot veleposlanik ZDA v ZN (2005-2006) ni nikoli odstopil od svoje trde linije. Pred imenovanjem na novo funkcijo je ponovil vse, kar je že od nekdaj govoril: največja nevarnost za Ameriko so Iran, Sirija in Severna Koreja, ki sirskega predsednika preskrbuje s kemičnim orožjem in raketami, ki jih financira Teheran.
Pa četudi zanemarimo trgovinsko vojno, bi morala biti Kitajska zelo zaskrbljena zaradi naznanila točno takšnih pristopov, ki jih je Trump obljubljal med predvolilno kampanjo. Ni še znano, ali ima za to odgovor, vendar je tiskovna agencija Xinhua že v petek razkrila, da je Komunistična stranka ustanovila nov Centralni komite za zunanje zadeve, s katerim bo še dodatno centralizirala proces odločevanja v diplomaciji.
Skratka, kitajsko-ameriški odnosi od tega trenutka prehajajo v najbolj kritično fazo zadnjih štirih desetletij. Kitajci nimajo veliko vzrokov za ugodno razrešitev. Svet pa lahko gleda v nebo. Morda se bo rešilni kompromis pojavil izza oblakov.
