Tiskane izdaje
Devetnajst topovskih salv je odjeknilo pred zgradbo avstralskega parlamenta v Canberri v začetku tedna, ko so pozdravili dejansko burmansko državno voditeljico Aung San Su Či, ki je uradno obiskala Avstralijo. Toda takoj zatem je odpovedala govor, ki bi ga morala imeti v torek v inštitutu Lowy v Sydneyju.
Pojasnila je, da je odpovedala govor zaradi utrujenosti in občutka fizične izčrpanosti zaradi časovne razlike, toda pravi razlog je verjetno globoka frustriranost, ki se je burmanska voditeljica ne more rešiti: v nedeljo je na srečanju voditeljev držav članic združenja Asean (združenje držav jugovzhodne Azije) v Sydneyju zaprosila za pomoč pri reševanju humanitarne krize, ki se je začela zaradi pregona pripadnikov naroda Rohinga.
Sama očitno ne zna najti rešitve, njen molk in nepripravljenost ukrepati pri tem vprašanju pa so ostro kritizirali po svetu. Pred mestno hišo v Sydneyju se je zbralo več sto demonstrantov, ki jih skrbijo človekove pravice v državah članicah združenja Asean, vendar so bili najglasnejši med njimi prav tisti, ki so zahtevali, naj Aung San Su Či odvzamejo Nobelovo nagrado za mir. Pod njenim portretom z narisanimi brčicami, značilnimi za Adolfa Hitlerja, so zapisali: »Nekdanja dobitnica Nobelove nagrade za mir, zdaj vojna zločinka.«
Preutrujeni
Protestniki iz organizacije Amnesty International v Avstraliji. Foto: David Gray/Reuters
V zadnjega pol leta je približno 700.000 Rohingov pobegnilo iz Burme v sosednji Bangladeš, kljub dvostranskim pogajanjem med obema vladama, od katerih smo pričakovali, da bosta umirili krizo, pa je uradni Nepjido odobril vrnitev samo nekaj sto beguncem. Aung San Su Či je o tem vprašanju spregovorila samo enkrat, in to lani septembra, ko je med televizijskim nastopom izjavila, da se njena država »ne boji mednarodne pozornosti«. Od takrat ni javno povedala nič o usodi Rohingov. Toda ker je med trpljenjem nekega naroda molk tistih, ki ga opazujejo, sam po sebi svojevrsten zločin, ji je ameriški Muzej holokavsta ta mesec odvzel nagrado Elieja Wiesla za človekove pravice, ki so ji jo podelili leta 2012.
V pismu, ki ji ga je muzej v Washingtonu poslal na začetku marca, pišejo, da so globoko razočarani nad tem, da nista ne Aung San Su Či ne njena Nacionalna liga za demokracijo (NLD) naredili nič za to, da bi preprečili genocid nad pripadniki naroda Rohinga, ki jim Burma ne priznava niti pravice do državljanstva, nacionalistična budistična duhovščina pa jih od nekdaj sovraži. »NLD pod vašim vodstvom,« so zapisali v pismu, »ni pripravljen sodelovati s preiskovalci OZN, uporablja sovražne besede do skupnosti Rohingov in preprečuje dostop novinarjem, ki so poskusili poročati o zločinu v državi Rakhajn (kjer živijo Rohingi), ali pa novinarje celo preganja.«
Moč, omejena s kompromisi
Da je Burma še vedno na polovici poti do prave demokracije, dokazuje tudi to, da Aung San Su Či ne more biti formalna voditeljica države, saj po še nespremenjeni ustavi na tem položaju ne more biti oseba, katere ožji družinski člani so tuji državljani. Poročena je bila z Britancem in njena sinova sta državljana Velike Britanije. Zato voditeljica vladajoče stranke opravlja naloge državne svétnice in zunanje ministrice, in čeprav je dejansko državna voditeljica, njeno moč omejujejo kompromisi, ki jih je prisiljena delati v odnosih s še naprej vplivno vojsko in z budističnimi voditelji.
Srečanje med Aung San Su Či in avstralskim premierjem Malcolmom Turnbulom v Canberri. Foto: Foto: Mick Tsikas/AP
Avstralski premier Malcolm Turnbull je potrdil, da je Aung San Su Či v zasebnem pogovoru z voditelji drugih držav članic združenja Asean v Sydneyju podrobno pojasnila razmere, v katerih so se znašli pregnani Rohingi, in zaprosila za humanitarno pomoč pri reševanju krize. Samo 8000 pregnancev je vložilo prošnjo za vrnitev, saj so večini od njih porušili hiše v državi Rakhajn in med njimi ni veliko tistih, ki se ne bojijo novega vala nasilja.
Avstralija ni članica združenja Asean, ampak samo »partnerica za dialog« s skupino desetih držav, med katerimi so Indonezija, Tajska, Vietnam, Singapur, Filipini, Malezija, Kambodža, Laos, Brunej in Burma. Avstralija prvič gosti srečanje voditeljev, kar pomeni, da si obe strani želita tesnejšega povezovanja in da bi se rada Avstralija morda celo včlanila v združenje, in to ravno takrat, ko se celotna regija azijskega Tihega oceana spoprijema z izzivi, povezanimi s slabšanjem stanja človekovih pravic ter rastočim nacionalizmom in verskim ekstremizmom.
Strah pred radikalizacijo
Ko so voditelji Malezije, Indonezije in Singapurja na srečanju voditeljev v Sydneyju zahtevali od Aung San Su Či, naj zaščiti Rohinge, je bila njihova zahteva le delno povezana s človeško solidarnostjo ali z občutkom povezanosti z islamom. Vse pravzaprav precej bolj skrbi, da bi se, kakor je povedal malezijski premier Nadžib Razak, »ljudje brez upanja na prihodnost brez težav radikalizirali in pridružili Islamski državi«, kar bi hitro destabiliziralo celotno regijo.
Rohingi v begunskem taborišču. Foto: Mohammad Ponir Hossain/Reuters
Ko je Aung San Su Či prejšnjikrat obiskala Canberro, so jo pričakali kot »ikono demokracije«. To je bilo leta 2013, tri leta za tem, ko so jo izpustili iz hišnega pripora, in dve leti pred tem, ko je njena NLD zmagala na parlamentarnih volitvah. Zdaj jo je v Avstraliji pričakala sodna tožba, ki jo je proti njej vložila odvetniška skupina iz Melbourna, vložili pa so jo prav zaradi nedopustne kombinacije molka in oblasti.
»Ugotovili smo, da je gospa Aung San Su Či nehala uporabljati pooblastila, ki jih ima kot predstavnica avtoritete in oblasti, ter tako omogočila burmanski vojski, da je izgnala in prisilno preselila Rohinge iz njihovih domov,« so zapisali v tožbi. O tem, ali bodo tožbo sprejeli, bodo odločali prihodnji teden. Nekdanja junakinja boja za človekove pravice je sodila sama sebi, ko je odpovedala govor v inštitutu, kjer bi morala odgovarjati tudi na vprašanja navzočih. Aung San Su Či nima več kaj povedati. In že to je krivda, ki je politik z ničimer ne more upravičiti.
