Trdo delo za devetega vodjo svetovne organizacije

New York – Menjava na vrhu OZN poteka v globoki senci menjave na vrhu države, ki gosti svetovno organizacijo. ZDA že tako niso preveč radovedne, kaj se dogaja za zidovi steklene palače na vzhodnem robu Manhattna, ob resničnostnem šovu »Donald Trump sestavlja vlado« je prisega prihodnjega generalnega sekretarja Antónia Guterresa minila precej neopazno.

Nekdanji portugalski premier je v ponedeljek prisegel kot deveti mož na čelu OZN, potem ko je v prvič doslej javni tekmi premagal ducat nasprotnikov – med njimi nekdanjega slovenskega predsednika Danila Türka. Podobno kot v državi gostiteljici je tudi v zboru držav poniknila težnja, da je po moški prevladi čas za žensko v voditeljski vlogi. Toda Guterres je zasenčil ne samo sedem kandidatk, pač pa še nekoliko bolj utrjeno načelo regijskega ključa, po katerem naj bi bila na vrsti vzhodna Evropa. Prevladali naj bi njegova karizma, dobri javni nastopi in izkušnje pri odločnem vodenju urada ZN za begunce.

Težavni gostitelj

Najvišji položaj v mednarodni birokraciji je ponavadi pripadel kandidatom, o katerih se je vedelo, da ne bodo posegali v interese velikih sil. Toda Guterres, ki bo prevzel vodenje OZN 1. januarja, se zdi urezan iz drugačnega platna, čeprav je po prisegi v prvem nagovoru generalne skupščine dejal, da se zaveda omejitev svoje pisarne in da težave sedanjega sveta zahtevajo »ponižen pristop« in vlogo generalnega sekretarja kot »posrednika in graditelja mostov«. Neizgovorjeno je ostalo dejstvo, da bo nekdanji portugalski premier morda eden zadnjih glasov razuma v ozvezdju ostarelih institucij, ki ugašajo v čedalje gostejši temi razraslega nacio­nalizma po svetu.

»Guterres postaja generalni sekretar v času velikih izzivov na planetu. V ZDA, po Evropi in drugod voditelji podpirajo sovraštvo do tujcev, krepita se rasizem in nestrpnost do drugače mislečih,« je opozoril Louis Charbonneau, ki v mednarodni organizaciji za človekove pravice Human Rights Watch bedi nad OZN. V Rusiji, na Kitajskem, v Turčiji raste moč avtoritarnih oblastnikov, Evropa je otrpla v notranji krizi in ob navalu beguncev drsi v kremplje nacionalističnih strank. Nekaj ulic od urada generalnega sekretarja prihodnji predsednik ZDA maje temelje dosedanje mednarodne ureditve, ki je temeljila na predvidljivosti in relativni jasnosti delovanja ameriške oblasti.

Prekaljeni diplomati svetovne organizacije so zadrževali sapo, kaj bo Trumpu med kampanjo ušlo na račun OZN, in si skoraj oddahnili, ko ni predlagal njihove ukinitve in predelave Steklene palače v prestižna stanovanja. Guterresa že brez Trumpa čakajo težki izzivi, podnebne spremembe, vojne, razraščanje prepada med revnimi in bogatimi, vse večji val razseljenih. Izvolitev političnega analfabeta, ki se odziva po trenutnem navdihu, bo zelo otežila njegovo delo. V ponedeljek je napovedal, da bo bedel nad osnovnimi vrednotami listine Združenih narodov, »medsebojnim spoštovanjem, človekovimi pravicami, strpnostjo, in solidarnostjo«. Trump je v govorih večino že poteptal, za ameriško veleposlanico je imenoval guvernerko Južne Karoline Nikki Haley, ki praktično nima mednarodnih izkušenj.

Zategovanje pasu

ZDA daleč največ prispevajo v blagajno OZN, 22 odstotkov in še prostovoljne prispevke mnogim agencijam organizacije. Avtor »umetnosti kupčij«, ki je doslej kazal prezir do mednarodnega sodelovanja, bo brez dvoma to hitro uporabil kot svoj vzvod za pritisk na Guterresa. Grožnja visi nad vsemi programi, ki ne bodo skladne z ideološkimi cilji nove vlade, kot je denimo pravica do prekinitve nosečnosti. Na tankem ledu bo že pri prvem cilju, končanju krvavih spopadov v Siriji. Trump je napovedal, da naj bi se ZDA pridružile Rusiji v boju proti Islamski državi, kar pomeni, da bo oblast ohranil Bašar al Asad. Tako bi Guterres namesto človekovih pravic moral podpreti samodržca krvavih rok.

Čaka ga tudi nenehen izziv, kako okostenel in neučinkovit birokratski aparat prilagoditi izzivom sodobnosti. Kot vodja urada za begunce je za petino oklestil stroške delovanja organizacije, kar je upravičil z besedami, da morajo denar porabiti za pomoč. Hkrati je zvišal donacije uradu, kljub temu da je na glavna donatorja, ZDA in Evropo, usmerjal kritike zaradi njihove neuspešne begunske politike. V ponedeljek je napovedal okretnejšo in učinkovitejšo OZN ter obljubil »reformo upravljanja«, kar ponavadi pomeni zniževanje stroškov.