Vodilnim Kitajcem ni tuj niti umor z zastrupitvijo

Preberite, kako Kitajci poslujejo v davčnih ozah ... in kako je z njimi povezan mojster kungfuja Jackie Chan.

Objavljeno
06. april 2016 18.35
ICIJ
ICIJ
Gu Kailai je več mesecev skrbelo zaradi skrivnosti, ki je grozila, da bo postavila na glavo njeno lagodno življenje in preprečila njenemu možu vzpon na vrh kitajske politične hierarhije. Zato se je odločila ukrepati. V hotelski sobi sredi velemesta Chongqing na jugu Kitajske je zmešala čaj in podganji strup, medtem ko je njen britanski poslovni sodelavec Neil Heywood ležal pijan in omamljen na hotelski postelji. Nato je zlila mešanico v Heywoodova usta.

Hotelsko osebje je dva dni zatem odkrilo njegovo truplo.

Gu je nazadnje priznala zločin, ki ga je zagrešila leta 2011. Za umor se je bila prisiljena odločiti, je povedala, ker ji je Heywood grozil, da bo razkril temno skrivnost: milijone dolarjev, vložene v nepremičnine in shranjene na bančnem računu v davčni oazi na drugem koncu sveta.

Če bi Heywood razkril, da je prek podjetja na Britanskih Deviških otokih prikrila lastništvo vile na jugu Francije, je razmišljala, bi škandal ogrozil vstop njenega moža Bo Xilaia v stalni odbor politbiroja - organ, v katerem je manj kakor deset članov in velja za zelo politično vplivnega na Kitajskem.

Komaj dva tedna po umoru se je - po do zdaj še nerazkritih spremembah - lastniška struktura Gujinega podjetja s sedežem v davčni oazi nenadoma spremenila. Njene delnice v podjetju so prenesli na drugega poslovnega sodelavca, morda zato, da bi dodatno prikrili njene povezave s podjetjem, ali pa zato, da bi zaupanja vreden sodelavec lahko hitro ukrepal, potem ko je za dogodek izvedela javnost, kažejo pridobljeni skrivni dokumenti.

Toda nazadnje z ničimer ni bilo mogoče prikriti Gujinih skrivnosti. Ker je hotela ohraniti anonimnost svojega poslovanja v davčni oazi, je nazadnje umrl Heywood, Gu in njen mož pa sta pristala za zapahi - hkrati je njeno početje v javnosti še poglobilo dolgoletne skrbi o tem, kako kitajska elita uporablja zatočišča v davčnih oazah, da bi z njimi prikrila svoje bogastvo.

Pridobljeni dokumenti, v katerih je več svežih podrobnosti o Gujinem poslovanju v davčnih oazah, razkrivajo tudi precej novih informacij o premoženju drugih vplivnih kitajskih družin v davčnih oazah.

Dokumenti razkrivajo, da ima Xi Jinping, kitajski »predsednik vsega« (je namreč predsednik države, vodja komunistične partije in poveljnik vojske), svaka, ki je imel podjetja v davčnih oazah.

Tudi sorodniki vsaj sedmih drugih nekdanjih ali sedanjih članov maloštevilnega stalnega odbora - med njimi sta tudi dva trenutna člana, ki delujeta v odboru med Xijevim vladanjem - imajo premoženje v davčnih oazah, kažejo dokumenti.


Xi Jinping, foto: Ed Jones/AFP

Eden od teh sorodnikov je mož vnukinje pokojnega predsednika Mao Zedonga, ustanovitelja Ljudske republike Kitajske. Ni skrivnost, da so številni otroci in vnuki kitajskih revolucionarnih herojev poslovno uspešni. Kitajska ima drugo največje gospodarstvo na svetu in več sto milijarderjev. Vendar tega, kako pogosto se nekateri z močnimi političnimi povezavami v državi odločajo za odpiranje podjetij v davčnih oazah, da bi tako prikrili premoženje pred javnostjo, ne ve veliko ljudi. Pa tudi to, kako to počnejo, le malokdo razume.

Skrivne dokumente so pridobili  Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ), nemški časopis Süddeutsche Zeitung in drugi medijski partnerji. Dokumenti - skupaj jih je več kakor 11 milijonov - kažejo, kako deluje Mossack Fonseca, panamska odvetniška družba, specializirana za ustanavljanje poslovnih subjektov, s katerimi je mogoče skrivati premoženje.

Med visokimi kitajskimi strankami odvetniške družbe je tudi Deng Jiagui, svak kitajskega vrhovnega voditelja Xi Jinpinga, ki je med vladanjem vedno poudarjal, kako pomemben je boj proti korupciji. Deng Jiagui je pridobil podjetje v davčni oazi prek Mossack Fonsece leta 2004 in še dve novi podjetji leta 2009.

To so bila podjetja Supreme Victory Enterprises Ltd., Best Effect Enterprises Ltd. in Wealth Ming International Ltd. Ni popolnoma jasno, za kaj so uporabljali ta podjetja. Supreme Victory je nehal delovati leta 2007, drugi dve podjetji sta nehali biti dejavni, še preden je Xi postal vodja komunistične partije leta 2012.

Še ena pomembna stranka je hči Li Penga, kitajskega premiera med letoma 1987 in 1998. Li je najbolj znan po tem, da je usmerjal krvavo vojaško zatrtje prodemokratičnih protestov na Trgu nebeškega miru leta 1989.

Njegova hči Li Xiaolin in njen mož sta lastnika podjetja Cofic Investments, ki ima sedež na Britanskih Deviških otokih in je bilo ustanovljeno leta 1994.

V elektronskih sporočilih, s katerimi so se sporazumevali v podjetju, so Lijini odvetniki povedali, da so sredstva podjetja lastniki pridobili tako, da so pomagali izvažati industrijsko opremo iz Evrope na Kitajsko. Dokumenti razkrivajo, da so lastništvo dolgo skrivali z uporabo tako imenovanih imetniških delnic, ki so registrirane brez imen - če jih držite v rokah, ste njihovi lastniki. Dolgo so veljale za sredstvo za pranje denarja in druga hudodelstva, zdaj pa počasi izginjajo po vsem svetu, saj so posamezna sodna območja zaostrila predpise, da bi preprečila pretok umazanega denarja.

Nova generacija tako imenovane rdeče aristokracije je verjetno zelo zgodaj izvedela za svet davčnih oaz. Vnukinja Jia Qinglina, ki je bil četrti na hierarhični lestvici med člani stalnega odbora do leta 2012, je lastnica premoženja v davčnih oazah. Jasmine Li Zidan je postala lastnica podjetja Harvest Sun Trading Ltd. s sedežem v davčni oazi leta 2010, ko je bila študentka prvega letnika na Univerzi Stanford. Jasmine Li je nato presenetljivo uspešno poslovala za nekoga, ki je še zmeraj v svojih dvajsetih letih: z navideznima podjetjema s sedežem na Britanskih Deviških otokih je ustanovila podjetji v Pekingu s skupnim kapitalom, vrednim 300.000 dolarjev. Obe podjetji s sedežem na Britanskih Deviških otokih sta imeli v lasti Lijine delnice pekinških podjetij, zato se njeno družinsko ime ni pojavljalo v javnih dokumentih.

V nadaljevanju je naštetih pet drugih sedanjih in nekdanjih članov stalnega odbora, katerih sorodniki so povezani s poslovanjem v davčnih oazah:

Zhang Gaoli, sedanji član stalnega odbora, ima zeta Lee Shing Puta, ki je bil delničar treh podjetij, ustanovljenih na Britanskih Deviških otokih: Zennon Capital Management, Sino Reliance Networks Corporation in Glory Top Investments Ltd.

Liu Yunshan, sedanji član stalnega odbora, ima snaho Jia Liqing, ki je bila direktorica in delničarka podjetja Ultra Time Investments Ltd., ustanovljenega na Britanskih Deviških otokih leta 2009.

Zeng Qinghong, nekdanji podpredsednik Kitajske med letoma 2002 in 2007, ima brata Zeng Qinghuaia, ki je bil direktor podjetja China Cultural Exchange Association Ltd. Podjetje je bilo najprej ustanovljeno na otoku Niue, nato pa so leta 2006 njegov sedež prenesli na Samoo.

Pokojni Hu Yaobang, nekdanji vodja kitajske komunistične partije med letoma 1982 in 1987, ima sina Hu Dehuaja, ki je bil delničar, direktor in lastnik podjetja Fortalent International Holdings Ltd., ustanovljenega na Britanskih Deviških otokih leta 2003. Hu Dehua je registriral podjetje z domačim naslovom - naslovom tradicionalne hiše z dvoriščem, v kateri je živel njegov oče, ko je bil vodja partije.

Mao Zedong, ki je vodil komunistično Kitajsko od leta 1946 do smrti leta 1976, ima vnukinjo, katere mož je leta 2011 ustanovil podjetje Keen Best International Ltd. na Britanskih Deviških otokih. Chen Dongsheng vodi zavarovalnico in dražbeno hišo, ki trguje z umetninami, ter je bil edini direktor in delničar podjetja Keen Best.

foto: Wang Zhao/Reuters


Komunizem z roko v roki s kapitalizmom

Skrivni dokumenti pojasnjujejo, kako nekateri predstavniki kitajske politične elite uporabljajo davčne oaze v tujini, da bi z njimi skrili svoje finance pred očmi drugih.

Vsi posli v davčnih oazah niso nezakoniti, vendar je podjetja na Britanskih Deviških otokih in drugod mogoče uporabiti za prikrivanje finančnih povezav med političnimi elitami in premožnimi podporniki, za skrivanje premoženja, davčne utaje in anonimne nakupe delnic.

Poleg tega lahko znana oseba ustanovi podjetje v svoji državi v imenu svojega navideznega podjetja s sedežem v tujini, ne da bi kdorkoli vedel, da je domače podjetje njeno. To je samo nekaj načinov poslovanja, ki poganjajo kolesje sodobnega kitajskega kapitalizma s komunističnimi značilnostmi.

Poleg mladih rdečih aristokratov z dobrimi političnimi povezavami so med Mossack Fonsecinimi strankami s Kitajske tudi zelo bogati, kakršen je, denimo, Shen Guojun, ki je ustanovil kitajsko verigo nakupovalnih središč Intime. Shen je bil delničar z mojstrom kungfuja Jackiejem Chanom in drugimi v družbi Dragon Stream Ltd., ki je bila leta 2008 ustanovljena na Britanskih Deviških otokih.

Še ena milijarderka, Kelly Zong Fuli, hči milijarderskega magnata brezalkoholnih pijač Zong Qinghouja, je postala lastnica navideznega podjetja Purple Mystery Investments s sedežem na Britanskih Deviških otokih prek Mossack Fonsece februarja lani. Iz dopisovanja je razvidno, da je bilo podjetje ustanovljeno zaradi »naložb na Kitajskem«.



V dokumentih se je znašel tudi filmski zvezdnik Jackie Chan. Foto: REUTERS

Shen Guojun, Jackie Chan in Kelly Zong Fuli niso bili pripravljeni komentirati teh navedb na prošnjo konzorcija ICIJ.

Panamska odvetniška družba - velja za eno od petih najpomembnejših svetovnih ustanoviteljic podjetij s sedežem v davčnih oazah - je ustanovila podjetje Mossack Fonseca Secretaries Ltd. v Hongkongu avgusta 1998 ter sprva poslovala v pisarni v središču Kowloon v četrti Tsim Sha Tsui - živahni, z neonskimi lučmi osvetljeni četrti, znani po muzejih in nakupovanju.

Prvo pisarno v celinskem delu Kitajske je odprla leta 2000. Po podatkih na njeni spletni strani ima zdaj pisarne v osmih mestih v celinski Kitajski. To so Shenzhen, Ningbo, Qingdao, Dalian, Shanghai, Hangzhou, Nanjing in Jinan.

Foto: Reinhard Krause/Reuters Pictures

ICIJ je po analizi pridobljenih dokumentov odkril, da je Mossack Fonseca do konca leta 2015 prejemala honorarje od več kakor 16.300 podjetij s sedežem v davčnih oazah, ki so jih ustanovile pisarne v Hongkongu in na Kitajskem. To je pomenilo, da je na Kitajskem 29 odstotkov vseh dejavnih podjetij družbe Mossack Fonseca, Kitajska pa je postala največji enotni trg odvetniške družbe. Njena najdejavnejša pisarna v Aziji - in globalno - je Hongkong.

Mednarodni predpisi proti pranju denarja zahtevajo od posrednikov, kot je Mossack Fonseca, da še posebej pozorno preverijo vladne uradnike in njihove družine ter tako zagotovijo, da denarja niso pridobili s korupcijo. Nekatere stranke, denimo Shi Youzhen, ženo Zong Qinghouja, magnata s poslovno skupino Wahaha, so »še posebno skrbno pregledali«, med drugim so jo spraševali o premoženju v njenih podjetjih v davčnih oazah.

Po pregledu dokumentov je bilo mogoče ugotoviti, da je družba sprejela tudi druge kitajske stranke, ne da bi preverila, ali so družinsko povezani z vodilnimi političnimi osebnostmi. Dokumenti razkrivajo, denimo, da nihče v družbi ni preveril ali ugotovil, da je Deng Jiagui pravzaprav svak Xi Jinpinga, ko so pomagali ustanoviti Dengova podjetja na Britanskih Deviških otokih leta 2004 in 2009.

Poleg tega se zdi, da v Mossack Fonseci več let niso preverjali ali ugotavljali družinskih povezav Li Xiaolin, edine hčere nekdanjega kitajskega premiera Li Penga.

Mossack Fonseca ni ugovarjala uporabi imetniških delnic za nadzor nad podjetjem Cofic Investments v lasti Li Xiaolin in njenega moža do leta 2009, ko so Britanski Deviški otoki uvedli strožje standarde proti pranju denarja, ki prepovedujejo njihovo uporabo. Dokumenti razkrivajo, da odvetniška družba ni podrobno preverila podatkov o dejanskih lastnikih podjetja, čeprav so leta 2010 spremenili lastniško strukturo in namesto imetniških delnic uporabljali še eno skrivno rešitev - fundacijo v majhni srednjeevropski državi Liechtenstein.

Takrat se je Li Xiaolin že uveljavila na Kitajskem in ni več veljala samo za hčer slavnega političnega voditelja. Postala je vodilna direktorica v kitajski energetiki - pridobila je vzdevek »kitajska kraljica električne energije« - in postala delegatka v kitajski ljudski politično-posvetovalni konferenci, političnem svetovalnem organu.

Elektronska sporočila razkrivajo, da je Mossack Fonseca leta 2014 nazadnje ugotovila, da sta Li Xiaolin in njen mož dejanska lastnika podjetja Cofic Investments, potem ko so se o podjetju pozanimali finančni organi Britanskih Deviških otokov.

Iz dokumentov ni popolnoma jasno, o čem natančno so se pozanimali, vendar se zdi, da se celo takrat vsaj nekateri uslužbenci odvetniške družbe niso zavedali, da je Li Xiaolin pomembna osebnost v kitajski politiki in poslovnem svetu.

Charles-Andre Junod, odvetnik iz Ženeve in direktor podjetja Cofic Investments, ni bil pripravljen komentirati teh trditev, vendar je povedal, da vedno upošteva veljavne zakone. Li Xiaolin kljub našim večkratnim prošnjam ni odgovorila na vprašanja. Mossack Fonseca je v pismu konzorciju ICIJ povedala, da družba upošteva »ustrezna veljavna pravila in postopke«, s katerimi preverja in obravnava primere, povezane s politiki ali ljudmi, povezanimi z njimi. Družba je sporočila, da obravnava takšne primere kot »visoko tvegane«, zato jih podrobneje preverja in občasno ponovi preverjanje.

»Temeljito in skrbno preverimo vse nove in morebitne nove stranke, naši postopki pa so pogosto strožji od obstoječih predpisov in standardov, ki jih moramo vsi upoštevati.«

***



Aferi Panamski dokumenti ni ubežala niti Kitajska in njeno nekdanje in aktualno vodstvo. A to nas po besedah naše nekdanje dopisnice iz Pekinga Zorane Baković pravzaprav ne bi smelo presenetiti, če vemo vsaj malo o obstoječem svetovnem finančnem in gospodarskem redu.

***

Podjetje, vredno 1 dolar

Še ena predstavnica rdeče aristokracije, ki se je izmuznila postopkom preverjanja družbe Mossack Fonseca, ne da bi to kdo opazil, je Jasmine Li, vnukinja nekdanjega člana stalnega odbora. Li je bila študentka na univerzi Stanford, ko je vstopila v svet davčnih oaz.

V zaupnih dokumentih Mossack Fonsece ni dokazov, da bi odvetniška družba kadarkoli prejela kopijo njenega osebnega dokumenta s fotografijo, čeprav je bil to del standardnega postopka. Če bi uslužbenci Mossack Fonsece opravljali skrbnejše preglede, bi morda odkrili finančno povezavo med njo in še eno njihovo stranko, Zhang Yupingom, predsednikom in ustanoviteljem kitajskega distributerja luksuznih ur Hengdeli.

Zhang je bil edini delničar v podjetju Harvest Sun Trading Ltd. s sedežem na Britanskih Deviških otokih. Javni dokumenti kažejo, da so podjetje Harvest Sun aprila 2010 uporabili za nakup delnic v podjetju China Strategic Holdings, ki kotira na hongkonški borzi. Avgusta, torej čez nekaj mesecev, je Harvest Sun prodal nekaj delnic in se nato znebil še preostalega deleža septembra tega leta, kažejo dokumenti hongkonške borze.

Decembra 2010, razkrivajo dokumenti odvetniške družbe, je Zhang prenesel lastništvo zdaj praznega navideznega podjetja na Jasmine Li, ki je bila takrat študentka prvega letnika na Univerzi Stanford, kakor kažejo podatki na njeni strani omrežja LinkedIn. Prodajna cena podjetja je znašala 1 dolar.

Dokumenti Mossack Fonsece razkrivajo, da ima Li še eno podjetje s sedežem na Britanskih Deviških otokih, in sicer podjetje Xin Sheng Investments Ltd. Li je uporabila podjetji Harvest Sun in Xin Sheng, da je ustanovila dve podobni podjetji s podobnim imenom v Pekingu. Podjetji sta vlagali v zabaviščno industrijo in nepremičnine ter pomagali skrivati Lijino identiteto.

Zhangov odvetnik Victor Lee je po elektronski pošti potrdil, da so leta 2010 prenesli lastništvo podjetja Harvest Sun z Zhanga na Li. Odvetnik je povedal, da Harvest Sun ob prenosu lastništva ni imel premoženja, Zhangu pa se je zdel prenos »razumen«, ker je bilo podjetje »samo navidezno podjetje brez premoženja«.

»Naša stranka ni bila povezana z gdč. Li. Naši stranki so jo predstavili drugi poslovni partnerji,« je napisal odvetnik, ne da bi povedal kaj več o tem. Pojasnil je, da je prenos pomenil, da je Jasmine Li lahko upravljala podjetje, »ne da bi ji bilo treba ustanoviti še eno navidezno podjetje«.

Poslovneži se na Kitajskem pogosto poskušajo priljubiti vodilnim politikom tako, da pomagajo njihovim ženam, otrokom, vnukom in drugim bližnjim družinskim članom. Takšne simbiotične, a skrivne, povezave so razkrili med sodnima procesoma proti Gu Kailai in njenemu možu Bo Xilaiu. Oba je obilno podpiral bogati tajkun Xu Ming, ki se je ukvarjal s plastiko in prihajal s severovzhoda Kitajske. Bo je med procesom, v katerem so mu sodili zaradi korupcije, avgusta 2013 povedal: »Xu Ming je finančno zelo podpiral mojo družino ... Pomagal sem mu, da je 'hitro napredoval', on pa mi je pomagal poskrbeti za mojega sina.«

Bele rokavice

Več kakor deset let je Gu Kailai uspešno skrivala svoj delež v podjetju s sedežem na Karibih, zato nihče ni vedel, da ima vilo na obalah Sredozemskega morja. Ona in njen mož Bo sta imela vse, kar mora imeti vpliven kitajski zakonski par.

Gu, hči nekdanjega generala Ljudske narodnoosvobodilne vojske, je med kulturno revolucijo delala kot mesarjeva pomočnica in nato postala uspešna odvetnica. Bo, sin enega vplivnih članov »osmerice« v kitajski komunistični partiji, je vodil hitro rastoče velemesto Chongqing in do leta 2011 postal najverjetnejši kandidat za člana stalnega odbora politbiroja ter morebiten prihodnji varnostni vodja v državi.

Bo Xilai in njegova žena Gu Kailai Foto: Reuters

Medtem ko je Gujin mož napredoval, je Gu pridobila vilo s šestimi spalnicami v Cannesu na francoski rivieri. Stavbo je kupila leta 2001 z denarjem Xu Minga. Xu se je izognil strogemu kitajskemu nadzoru kapitalskih tokov tako, da je lažno prikazal nakup jeklarne ter tako prenesel v davčne oaze 3,2 milijona dolarjev. Podjetje, ki je prodalo neobstoječo jeklarno, je prejelo majhen honorar, preostali znesek pa nakazalo podjetju Russell Properties S. A. s sedežem na Britanskih Deviških otokih.

Skrivna solastnika tega podjetja sta bila Gu in njen poslovni sodelavec, francoski arhitekt Patrick Henri Devillers. Podjetje Russell Properties S. A. je preneslo denar na francosko podjetje, ki je kupilo in upravljalo vilo. Na papirju ni bilo povezave med podjetjem Russell Properties ter Gu ali njenim vplivnim možem.

Gu je uporabljala vilo Fontaine St. Georges kot naložbo in upala, da bo služila denar z najemnino. Pozneje je povedala, da je skrivala lastništvo podjetja in vile, ker je hotela plačati »čim manj« davkov. In dodala: »Nisem hotela, da drugi vedo, da imam premoženje v tujini.«

Upravljanje vile je prepustila Heywoodu, družinskemu prijatelju, ki je bil hkrati vpadljiv in skrivnosten.
Znan je bil po tem, da se je vozil po Pekingu v avtomobilu znamke Jaguar s številkami »007« na registrski tablici. Časopis Guardian je poročal, da je o Gu govoril, da je neizprosna »cesarica«.

Heywood je bil kot Gujin pomočnik eden od delavcev v industriji nepremičnin, ti pa so pomagali bogatim Kitajcem skrivati premoženje v tujini. Ti namestniki - na Kitajskem jih poznajo kot »bele rokavice« - so pogosto navedeni kot pravi lastniki nepremičninskih in drugih naložb.

Biti bela rokavica za poslovno in partijsko elito je postalo donosen posel na Kitajskem. Za Heywooda je ta dejavnost postala tudi smrtonosna.

Dosje: #panamapapers

 

Razplet

Mossack Fonseca je »podedovala« Russell Properties S. A. kot eno od podjetij s sedežem v davčnih oazah, ki so jih sredi leta 2011 prenesli z nekega drugega posrednika. Lastnika delnic podjetja sta bila takrat IFG Trust in IFG Secretaries, zastopnika na otoku Jersey, enem od Kanalskih otokov. Seznam direktorjev in delničarjev ni omenjal Devillersa ali Gu in nikjer ni bilo videti neposrednih povezav s Kitajsko.

Nato so se stvari začele razpletati. Gu je obljubila Heywoodu, ki je upravljal francosko vilo, delež pri nepremičninskem poslu v Chongqingu. Heywood je bil prepričan, da njegov delež ni dovolj velik. Na začetku leta 2011, je pozneje povedala Gu, je Heywood pristopil k njenemu sinu Bo Guaguaju in pritisnil nanj, naj od družine zahteva več denarja. Heywood je zagrozil, da bo razkril, da je Gu lastnica vile, je zatrdila Gu.

Poročila o procesu proti Gu navajajo, da sta se Gu in Heywood sestala 13. novembra 2011 v hotelu Lucky Holiday v Chongqingu, da bi se pogovorila o sporu. Skupaj sta večerjala in nato odšla v njegovo sobo na pijačo. Heywood je spil pol steklenice viskija Royal Salute in bruhal, nato ga je v njegovo posteljo zvlekel pomočnik Bojeve družine Zhang Xiaojun. Heywood je zaprosil Gu za kozarec vode. Gu je zmešala podganji strup in čaj v posodi za sojino omako in mu dala piti po požirkih. Počakala je, dokler ni več čutila Heywoodovega utripa, in nato odšla v svojo sobo v hotelu ter legla v posteljo.

Čez nekaj več kakor dva tedna, razkrivajo pridobljeni dokumenti, je Mossack Fonseca pomagala prenesti delnice podjetja Russell Properties S. A. - navideznega podjetja, ki je nadziralo vilo - z zastopnikov podjetij IFG na Patricka Henrija Devillersa, francoskega arhitekta, ki je leta 2000 pomagal Gu ustanoviti podjetje.

Devillers je na dokumentih, s katerimi so opravili prenos, uporabil naslov Gujinega nekdanjega odvetniškega partnerja v Pekingu. Sodni dokumenti navajajo, da sta imela Gu in Devillers sprva vsak po 50-odstotni lastniški delež v podjetju Russell Properties prek dveh nadomestnih podjetij na Kanalskih otokih.

Ni popolnoma jasno, zakaj so opravili prenos tako kmalu po zločinu in zakaj so prenesli Gujin delež na Devillersa. Pravzaprav se zdi nenavadno, da je Devillers prenesel podjetje na svoje pravo ime in uporabil Gujin nekdanji poslovni naslov na dokumentih, saj je tako pravzaprav pustil svoje in njene prstne odtise na podjetju.

IFG je tako dejansko nehal biti »posrednik«. Devillers je zato lahko vzpostavil neposredne stike z Mossack Fonseco in pridobil več neposrednega vpliva nad podjetjem.

Do leta 2012 se je Devillers pogosto pojavljal v medijskih novicah na Kitajskem, v Veliki Britaniji, Franciji, Avstraliji in Združenih državah Amerike zaradi svojih povezav s sodnim procesom proti Gu in korupcijskim škandalom Bo Xilaia. Vendar se po podatkih v skrivnih dokumentih zdi, da Mossack Fonseca več mesecev na začetku leta 2012 še vedno ni vedela nič o procesu. Devillers je takrat po elektronski pošti zaprosil Mossack Fonseco, naj mu dovoli prenesti Russell Properties na drugega zastopnika s sedežem v tujini - podjetje Morgan & Morgan Trust.

Dan po razkritju #panamapapres, foto: AFP

Pristojni organi na Britanskih Deviških otokih so nato 7. junija 2012 začeli preiskovati podjetje Russell Properties S. A. in zahtevali podatke od Mossack Fonsece o lastnikih in direktorjih podjetja ter druge podatke. Štiri dni zatem je uslužbenka Mossack Fonsece, pristojna za skladnost poslovanja s predpisi, med sporazumevanjem znotraj podjetja opozorila sodelavce, da je Devillers verjetno povezan s preiskavo na Kitajskem.

Mossack Fonseca je 12. in 13. junija tega leta poslala elektronsko pošto Devillersu in mu posredovala čedalje bolj zaskrbljene zapise, med katerimi so bile povezave do medijskih novic o škandalu Bo Xilaia in Gu Kailai ter Devillersovi domnevni vlogi v njem. »Članki omenjajo osebo z vašim imenom in državljanstvom,« je zapisala odvetniška družba. »Prosim, sporočite nam, ali ste res vi ta oseba, ki jo omenjajo.« Zdi se, da Devillers ni odgovoril.

Odvetniška družba je v odgovoru pristojnim organom z Britanskih Deviških otokov sporočila, da je Patrick Henri Devillers edini delničar in direktor podjetja Russell Properties ter »naš zadnji stik s tem podjetjem«. Ni omenila, da je podjetje očitno povezano s škandalom, ki se je razpletal na Kitajskem, vendar je obljubila, da bo opravila podrobnejši pregled in pozneje poslala več podatkov o Devillersu in podjetju.

Hiša na prodaj

Devillers zdaj živi v Kambodži. Pričal je tako na procesu proti Gu kot proti Boju, vendar ga niso obtožili zločinov. Kljub večkratnim prošnjam ni bil pripravljen komentirati ugotovitev konzorcija ICIJ.

Bo prestaja dosmrtno kazen zaradi podkupovanja, poneverbe in zlorabe oblasti, čeprav trdi, da ga bodo nekoč oprostili. Gu so obsodili na smrt zaradi Heywoodovega umora. Decembra 2015 so kitajski pristojni organi omilili kazen in jo spremenili v dosmrtni zapor.

Sodišče je v procesu proti Boju odločilo, da bo vilo zasegla kitajska vlada. Kitajski vladni mediji so leta 2014 poročali, da je hiša na prodaj. Predlagana cena: 8,5 milijona dolarjev.

***

Avtorja: Alexa Olesen in Wen Yu