Brazilski senat začasno odstavil predsednico Dilmo Rousseff

Michel Temer bo predvidoma že danes prevzel vodenje države, s tem pa se bo končala tudi 13-letna vladavina Delavske stranke.

Objavljeno
12. maj 2016 10.49
Brazil Political Crisis Scandals
Ma. Ja.
Ma. Ja.

Brazilska predsednica Dilma Rousseff bo morala, kot kaže, že v nekaj urah zapustiti predsedniško palačo Planalto. Kot je bilo pričakovano, je namreč večina senatorjev podprla nadaljevanje postopka za njeno odstavitev zaradi obtožb, ki jo bremenijo kršenja proračunskih pravil oziroma neupravičene porabe sredstev tik pred predsedniškimi volitvami leta 2014, na katerih se je potegovala za drugi mandat. Rousseffovo bodo zdaj za največ 180 dni suspendirali s položaja, v vmesnem času pa bo vajeti v državi prevzel podpredsednik Michel Temer.

Zgornji dom brazilskega kongresa je o postopku začel razpravljati včeraj dopoldne po lokalnem času. Predvideno je bilo, da bo vsak senator najprej dobil priložnost za predstavitev svojega stališča, šele zatem pa bodo oddali svoj glas. Po maratonskem zasedanju, ki je trajalo več kot 20 ur, je nadaljevanje postopka za odstavitev Rousseffove podprlo 55 od 81 senatorjev, krepko več od zahtevane navadne večine. Proti se je izreklo 22 senatorjev, poroča agencija AP.

Po navedbah brazilskih medijev bodo Rousseffovo z uradnimi rezultati seznanili okoli desete ure dopoldne po lokalnem času oziroma okoli 15. ure po srednjeevropskem času. Zatem bo predsednica predvidoma nagovorila državljane, poroča agencija AFP. Po pričakovanjih se bo med govorom pred predsedniško palačo zbrala množica njenih privržencev.

Po navedbah pomočnikov bo predsednica še danes razpustila svoj kabinet in ministrom naročila, naj njenemu nasledniku Temerju ne pomagajo pri tranziciji, saj meni, da je postopek njene odstavitve nezakonit, poroča Reuters. Temer bo kljub temu že danes prevzel vodenje države, s tem pa se bo končala tudi 13-letna vladavina Delavske stranke. Po pričakovanjih bo že danes predstavil nove ministre. Že pred tem je napovedal, da bosta njegovi prednostni nalogi soočenje z najhujšo recesijo v zadnjih desetletjih in ponovni zagon dela kongresa, ki je zadnje mesece zaradi politične krize skoraj povsem paraliziran.

Dilma Rousseff in Michel Temer. Foto: Eraldo Peres/AP Pictures

Dokončna odstavitev še negotova

Kot smo v Delu že poročali, brazilski predsednici očitajo kršenje proračunskih pravil oziroma neupravičeno porabo proračunskih sredstev tik pred predsedniškimi volitvami leta 2014, na katerih se je potegovala za drugi mandat. Kot trdijo njeni nasprotniki, je pred volitvami poneverjala proračunske izkaze z nezakonitim izposojanjem denarja iz državnih bank in to prikazovala kot proračunske prihodke. Predsednica tega ne zanika. Pravi, da to ni nič takega in da so to počele tudi druge vlade pred njeno, pobudo za odpoklic pa označuje za državni udar in boj za oblast.

Poslanci spodnjega doma kongresa, poslanske zbornice, so sredi aprila po tri dni trajajoči maratonski razpravi glasovali o predlogu za odstavitev prve ženske na čelu Brazilije. Za odstavitev je na koncu glasovalo 367 poslancev oziroma krepko več od zahtevane dvetretjinske večine v 513-članski poslanski zbornici. Proti postopku se je izreklo 137 poslancev, sedem je bilo vzdržanih, dva pa se glasovanja nista udeležila.

Postopek je nato romal v senat. Kot piše zgoraj, bodo z današnjo potrditvijo nadaljevanja postopka Rousseffovo za največ 180 dni suspendirali s položaja, v vmesnem času pa bo vajeti v državi prevzel podpredsednik Michel Temer. Po tem obdobju bo senat odločal o morebitni dokončni odstavitvi predsednice, kar pa bosta morali podpreti dve tretjini senatorjev. V tem primeru bo Temer na položaju potrjen do konca mandata leta 2018.

Kakšen bo izid drugega glasovanja, sicer ni lahko predvideti. Za zdaj namreč kaže, da vsi senatorji, ki se strinjajo z nadaljevanjem postopka proti predsednici, niso pripravljeni podpreti njene dokončne odstavitve s položaja. Časnik Folha de São Paulo je tako poročal, da jo je le 41 senatorjev pripravljenih dokončno odstraniti, 13 manj, kot bi bilo potrebno.

Rousseffova lahko seveda še pred morebitno odstavitvijo v senatu tudi sama odstopi, kot je to leta 1992 storil nekdanji brazilski predsednik Fernando Collor de Mello, ki so ga prav tako ujele obtožbe o koruptivnem dejanju. Collor de Mello je sicer odstopil, tik preden bi senat podprl njegovo odstavitev, kar pa ga ni ubranilo pred osemletno prepovedno klavzulo.

Privrženec odstavitve predsednice Dilme Rousseff. Foto: Paulo Whitaker/Reuters Pictures

Globoko polarizirana družba

Čeprav je bolj ali manj jasno, da se bo morala Rousseffova vsaj začasno posloviti s položaja, se predsednica, ki že ves čas zavrača obtožbe in jih označuje za poskus državnega udara, ne namerava predati. Poudarja, da se bo za ohranitev mandata borila z vso močjo in vsemi razpoložljivimi sredstvi. V njenem kabinetu so tako v torek od vrhovnega sodišča zahtevali razveljavitev postopka odstavitve, češ da je politično motiviran in da nima pravne podlage, a je sodišče pritožbo včeraj zavrnilo. Poleg tega so privrženci predsednice vložili tudi tožbo proti podpredsedniku Temerju, s katero mu hočejo preprečiti, da bi po zelo verjetnem prevzemu najvišjega položaja v državi imenoval ministre po lastni izbiri.

Pred Rousseffovo je torej še naprej trd boj za ohranitev predsedniškega položaja. To ne bo lahka naloga − poleg ustavne obtožbe zaradi domnevnega korupcijskega ravnanja in blokiranega dela vlade jo močno bremeni še najhujša recesija v zadnjih desetletjih, preiskava največjega korupcijskega škandala v zgodovini države − afera Petrobras, in očrnjen ugled zaradi prizadevanj, da bi svojega mentorja in nekdanjega brazilskega predsednika Luiza Inácia Lulo da Silvo ubranila pred preiskavo. Vsa ta politična kuhinja se v Braziliji dogaja le nekaj mesecev pred začetkom prvih olimpijskih iger v Južni Ameriki, ki bodo v Riu de Janeiru in ki tako s finančnega kot z varnostnega vidika ne bodo majhen zalogaj.

Poleg tega je priljubljenost predsednice med volivci je še naprej zelo nizka − raziskave javnega mnenja kažejo, da velika večina Brazilcev podpira njeno odstavitev. A po drugi strani državljani tudi nad Temerjem niso zelo navdušeni. Vse to kaže na globoko polariziranost brazilske družbe, kar je bilo jasno vidno tudi včeraj pred kongresom v glavnem mestu Brasilia, kjer se je zbralo več tisoč privržencev in nasprotnikov predsednice, ki pa jih je policija v pričakovanju nemirov ločila s pregrado in koridorjem.