Velika parada predsedniških ukazov

New York – Združene države imajo novega predsednika teden dni, a zdi se, da era Donalda Trumpa traja že mesece. Podporniki so navdušeni nad vsakodnevnim podpisovanjem ukazov, s katerimi na videz izpolnjuje predvolilne obljube, hkrati pa mnogi njegovo predsedovanje doživljajo kot uresničevanje nočne more iz populistične kampanje.

Nove vlade imajo navadno sto dni miru, da prevzamejo oblast in začno uresničevati svojo politiko. Trump ni imel niti sto ur, naslednji dan po prisegi so se ne samo v Washingtonu in večjih ameriških mestih, ampak po vsem svetu zbrale množice ljudi, ogorčene nad šovinizmom novega »voditelja svobodnega sveta«, in v milijonski zasedbi protestirale proti njegovim napovedanim politikam. Pohod žensk je samo še utrdil spoznanje, da 45. predsednik ne prenaša kritik, saj je ugotavljanje števila ljudi, ki so spremljali prisego, postalo ena glavnih tem nove vlade.

Že po dveh dneh Trumpove Amerike smo dobili »alternativna dejstva«, kot je svetovalka Kellyanne Conway poimenovala izmišljene navedbe, ki jih je delila Bela hiša. Kandidat, ki naj bi po merjenju strani Politifact navajal ali odkrito lagal v treh četrtinah svojih izjav, kot predsednik ne spreminja svojih navad. Po tednu dni je jasno, da Bela hiša ne bo spremenila Trumpa, ampak bo Trump spremenil Belo hišo. Ta zdaj postaja mogočno ozadje za njegove besedne napade na vsakogar, ki se ne strinja z njim. Osrednja tarča so še vedno mediji, ki naj bi bedeli nad njegovim vodenjem države.

Novi predsednik je oznanil, da je v vojni z mediji, ter ponovil, da so novinarji med »najbolj nepoštenimi ljudmi na svetu«. Njegov glavni strateg Stephen Bannon je sredi tedna oznanil, da bi »mediji morali držati usta zaprta in nekaj časa samo poslušati«. Po njegovih besedah so »opozicijska stranka«, ki ne razume države in ne razume, zakaj je Trump njen predsednik. »V kakšni državi živimo?« se je vprašala slavna novinarka Christiane Amanpour, sistematično razvrednotenje medijev pa je še bolj vznemirljivo, ker bo oblast vsaj dve leti povsem v rokah samo ene stranke.

Krog vplivnih

Ni še jasno, kakšna bo delitev moči v Washingtonu. Republikanska stranka si je le težko nadela uzdo njenega novega voditelja, ki v marsičem močno odstopa od njenih dolgoletnih politik in celo osnovnih načel. Novembrska zmaga je sicer prinesla politični stampedo, ko je velika večina strankarskih veljakov desnice pozabila na dvome in se začela drenjati v Trumpov krog. Toda nekaj vplivnih senatorjev je dalo vedeti, da ne bodo tako zlahka sprejeli njegove »kreativne destrukcije«, nekonvencialnega načina vladanja, s katerim od znotraj načenja ustaljena pravila in uveljavljene norme.

Kongres je za zdaj globoko v senci predsednika, v najožjem krogu Bele hiše poteka prerivanje za vpliv na predsednika. V glavnih vlogah so šef osebja Reince Priebus, ki prinaša glas strankarskega vrha, Bannon, ki predstavlja desni populizem in nacionalizem, ter zet Jared Kushner, ki velja za vez med predsednikom in vlado. Ta za zdaj še ne deluje, saj je senat potrdil le štiri od 23 položajev. Toda zaslišanja kandidatov so pokazala, da se mnogi ne samo ne strinjajo s Trumpovimi pogledi na svet in nekaterimi najodmevnejšimi predvolilnimi obljubami, ampak imajo popolnoma nasprotne poglede.

Priebus zagotavlja, da bo zadnjo besedo imel predsednik, nekateri analitiki pa ugibajo, ali bo ta ostal le pri vzbujanju pozornosti, »umazane podrobnosti« vladanja pa prepuščal ministrom. Val predsedniških ukazov ima za zdaj bolj simbolen pomen in je naslovljena predvsem na »pozabljene Američane«, kot predsednik naslavlja volilno bazo, ki mu je prinesla presenetljivo zmago. Beli delavski razred neurbane Amerike je še vedno navdušen, toda odmevni odloki ne prinašajo podrobnosti in načina, kako jih uveljaviti.

Prva žrtev okolje

Odhod iz prostotrgovinskega sporazuma dvanajstih držav ni presenečenje, saj je bilo tihomorsko partnerstvo politično mrtvo že pred volitvami. »Pozabljeni Američani« so pri glasovanju zanj stavili predvsem na obljube o novih delovnih mestih, ki naj bi se vrnila iz Kitajske in Mehike, toda ekonomisti opozarjajo, da je to zelo težko uresničljiv scenarij. Za naslov »največjega ustvarjalca novih delovnih mest« bo treba več kot javni napadi na posamezna podjetja, s katerimi je Trump dosegel obljube (avtomobilske) industrije o vlaganju v ZDA. Ta računa predvsem na obljubljeno znižanje davkov in oslabitev stroge okoljske zakonodaje, ki jo je uvedel predhodnik Barack Obama.

Napad na zaščito okolja je ena najresnejših posledic uvodnega tedna, 45. predsednik je takoj potrdil gradnjo dveh spornih naftovodov, s spletne strani Bele hiše pa je izginilo področje o politiki podnebnih sprememb. Nadomestilo jo je poglavje »Najprej Amerika, energetski načrt«. Bela hiša je napovedala drastično znižanje denarja (milijardo manj v skoraj osem milijard dolarjev vrednem proračunu) za okoljsko agencijo in zmanjšanje osebja. Hkrati je prišel ukaz o ustavitvi sklepanja pogodb in izplačevanja dotacij ter prepoved komuniciranja z mediji.

Predsednik je ustavil finančne donacije humanitarnim organizacijam, ki v revnih državah po svetu podpirajo prekinitev nosečnosti kot del družinske politike. Kar je sicer običajen ritual, ko konservativni politiki prevzamejo oblast v državi. Včeraj je zelo konservativni podpredsednik Mike Pence, ki velja za nekakšno zavarovalno polico desnega pola republikanske stranke v Beli hiši, nagovoril več tisoč protestnikov, ki so zahtevali ukinitev pravice do prekinitev nosečnosti. Pence jim je zagotovil, da bodo predlagali vrhovnega sodnika, ki podpira takšne zamisli.

Jeza in čarovnije

Razvpiti zid na južni meji bi najbrž zlahka dobil podporo republikancev, a tudi tem se v grlu lahko zataknejo stroški za njegovo gradnjo. Predsednik pravi, da ima izkušnje z gradnjo »čudovitih zidov« za nizko ceno, ampak celo minister za domovinsko varnost John Kelly trdi, da »fizične ovire ne morejo zaščititi meje« in da so učinkovite samo, če jih opremijo z mrežo senzorjev, nadzornimi kamerami in obmejno patruljo. To pa bi pomenilo visoke stroške, ki se lahko še povečajo, če bo užaljena južna soseda prekinila dosedanje sodelovanje pri preprečevanju nelegalnih prehodov meje.

Trump je v komaj tednu dni oblasti sprožil spor z južno sosedo, v njenem glavnem mestu govorijo kar o »vojni nizke moči«. Ni jasno, kako naj bi Mehika plačala za gradnjo. Zamisel, da bi uvedli dvajsetodstotno carino, je sprožila tako ogorčen odziv na obeh političnih polih, da so morali iz Bele hiše na hitro sporočiti, da gre le za »eno izmed zamisli«. Vplivni republikanski senator Lindsey Graham, ki velja za enega od največjih dvomljivcev v Trumpa, je sporočil, da je »politični predlog, ki zvišuje ceno (piva) Corone, tekile ali margarit, izjemno slaba zamisel«.

Podobne težave se obetajo pri morda najbolj vročem krompirju za novo oblast, reformi zdravstvene reforme. Trumpov prvi predsedniški ukaz je ukazal zveznim oblastem, naj kjer le lahko priškrnejo finančne pipice za delovanje zdravstvenega programa Obamacare, toda zakon o dostopni oskrbi lahko spremni samo kongres, ki mora hkrati ponuditi novo nov način zdravstvenega zavarovanja, sicer bodo »pozabljeni Američani«, ki bodo izgubili pridobljene ugodnosti, zelo jezni. Trump je obljubil zavarovanje za vse Američane, z nižjimi premijami in ohranitvijo vseh pridobitev Obamacare, toda nihče ne ve, kako takšno čarovnijo doseči.