Terorizem - skrb jedrskega vrha

Severna Koreja in teroristična grožnja z umazano bombo sta osrednji temi vrha v Združenih državah.
Objavljeno
01. april 2016 00.23
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York - Ameriški predsednik Barack Obama je danes v Washingtonu sprejel svetovne voditelje, ki so se zbrali na dvodnevnem vrhu o jedrski varnosti.

Sedem let po govoru v Pragi, ko si je zaželel svet brez jedrskega orožja, je pobuda uplahnila. Rusija srečanje bojkotira, Pakistan pospešeno gradi jedrske konice, preprečili so le Iran. Pred zadnjim od štirih jedrskih srečanj je nad vizijo sveta brez uničujočega orožja obupal tudi njen avtor: Obama je v predlogu prihodnjega proračuna močno zmanjšal sredstva za omejevanje širjenja, nedotaknjena pa je ostala postavka za razvoj novih orožij. Bojkot ruskega predsednika Vladimirja Putina pa še povečuje dvome, da bo ta prinesel kaj več od simboličnih rezultatov.

Nevladne skupine so kritične. V skladu Ploughshares, ki se bojuje proti širjenju jedrskega orožja, menijo, da je Obama dosegel le malo. Med dosežki je prevlada diplomacije pri krotenju iranskih jedrskih ambicij, zato kljub napovedim iz Prage nepredvidljiva Severna Koreja še pospešuje razvoj svojega jedrskega programa. Zadnji teroristični napadi so povečali strahove, da se bo skrajna Islamska država dokopala do radioaktivnih snovi in izdelala »umazane bombe«.

Putinov bojkot ni presenečenje

ZDA in Rusija imajo skupaj več kot 90 odstotkov svetovnih zalog jedrskega orožja, ki je po besedah predsednika Obame »neprimerno za današnje grožnje«. Državi sta podpisali novo pogodbo Start o zmanjšanju in omejevanju strateškega napadalnega orožja, po katerem morata do februarja 2018 omejiti število jedrskih konic, ki so pripravljene za uporabo, in orožja, s katerim lahko uporabijo konice. Rusija že nekaj let krši pogodbo o izstrelkih srednjega in kratkega dosega.

»Stik z Rusijo je ključen za vprašanje jedrskega orožja,« je zatrdil nekdanji demokratski senator Sam Nunn, ki se je v kongresu zavzemal za jedrsko razorožitev, zdaj pa vodi nevladno organizacijo Nuclear Threat Initiative (NTI), ki se zavzema za omejitev širjenja jedrskega, biološkega in kemičnega orožja. »Obe državi lahko v zelo kratkem času uničita druga drugo, takšno stanje pa je na dolgi rok zelo nevarno. Doslej smo imeli srečo.«

Putinov bojkot ni presenečenje zaradi ohlajenih odnosov med državama po ruski agresiji v Ukrajini in vojaškem posredovanju v Siriji. Iz Kremlja so sporočili, da se srečanja ne bodo udeležili zaradi »pomanjkanja sodelovanja« pri usklajevanju urnika. Bela hiša se je odzvala, da bo Rusija »zamudila priložnost za usklajevanje s pre­ostalim svetom«, njena odsotnost pa samo poudarja, kako močno je država osamljena v mednarodni skupnosti.

Težavna Severna Koreja

Prizadevanja za varnejši svet otežuje jedrski program Severne Koreje, kar je bila ena od osrednjih tem Obamovega srečanja z japonskim premierom Šinzom Abejem in južnokorejsko predsednico Park Geun Hje. Položaja mu ni olajšal vodilni republikanski predsedniški kandidat Donald Trump, ki je menil, da bi državi morali razviti jedrsko orožje in se braniti sami. »Združeni smo v prizadevanjih, da odvrnemo in se obranimo severnokorejskega izzivanja,« je danes poudaril Obama.

Park Geun Hje in Abe sta imela dolgo hladne odnose, toda zaskrbljenost zaradi nepredvidljive sosede, ki je januarja preizkusila že četrto jedrsko bombo, je ob spodbudah Washingtona premagala stare zamere. Ameriški predsednik se je sestal tudi s Kitajskim kolegom Xi Jinpingom, saj ima le Peking vpliv na režim v Pjongjangu. Bela hiša si prizadeva, da bi Kitajska z doslednim izvajanjem sankcij Združenih narodov pomagala ustaviti jedrski program Severne Koreje.

V zraku visi tudi oboroževalna­ tekma v Aziji, kjer Pakistan in ­Indija povečujeta arzenal. Še posebej prvi pospešeno razvija novo jedrsko orožje in bi se lahko v desetletju celo prebil na tretje mesto po številu konic (zdaj to mesto zaseda Francija s 300 jedrskimi konicami), saj naj bi jih vsako leto izdelal 20. Poleg tega je razvil taktično jedrsko orožje manjše moči za uporabo na bojišču, ki ga lahko izstreljujejo iz vozil. To sproža strahove, da ga je zaradi mobilnosti precej težje ­varovati.

Strah pred umazano bombo

Zadnja dva dni je bila bolj kot kraja jedrskega orožja v ospredju morebitna uporaba radioaktivnih snovi za izdelavo »umazane bombe«, eksplozivne naprave, ki lahko povzroči obsežno radioaktivno onesnaženje. Belgijska policija je po pariškem terorističnem napadu novembra preiskala dom člana Islamske države in odkrila, da so snemali dom enega vodilnih strokovnjakov belgijskega jedrskega središča, ki proizvaja velik del ­radioaktivnih izotopov za ves svet.

Pri snemanju sta sodelovala bruseljska napadalca, Belgija pa je dobila ene najnižjih ocen pri varovanju svojih jedrskih objektov. Ameriški strokovnjaki trdijo, da poskuša Islamska država priti do radioaktivnih snovi, čeprav za zdaj nimajo jasnih dokazov, da so to že poskušali. Zato je Bela hiša na najvišji ravni poudarila pomen varovanja, saj je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) od srede devetdesetih naštela skoraj 2800 primerov nedovoljene trgovine, posedovanja ali izgube radioaktivnih snovi.

Po drugi strani je Laura Holgate, Obamova svetovalka za orožje za množično uničenje, poudarila, da se je na podobnem vrhu predlanskim v Haagu 30 držav zavezalo dodatnemu varovanju. Prav tako je 12 držav predalo svoje zaloge obogatenega urana in plutonija. Toda pobudi ameriškega predsednika pohaja sapa, saj je organizacija NTI v zadnjem poročilu zatrdila, da v zadnjih dveh letih ni bilo bistvenega napredka pri jedrski varnosti.

»Srečanja so prinesla pozitivne učinke, toda strateški cilj o razvoju učinkovitega mednarodnega sistema varnosti ni bil dosežen,« so poudarili v NTI. Vse bolj se zdi, da bo Obamov naslednik oziroma naslednica svoje zunanjepolitične prioritete usmerila drugam.