Vrh EU med dvema ognjema

Spodbudnejša sporočila v trgovinskem sporu z ZDA, primer Salisbury bremeni odnose z Rusijo.

Objavljeno
22. marec 2018 21.57
bsa*Protest
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Bruselj – Redko morajo voditelji 28 držav članic na vrhih EU zavzeti trdo stališče do dveh velikih svetovnih tem in tveganj. Na mizi je bil odgovor na novo trgovinsko politiko ZDA, zaznamovano s protekcionizmom, in težavne odnose z Rusijo.

Najprej se je zdelo, da bo prvi dan vrha minil v čakanju na tvit Donalda Trumpa, v katerem bo sporočil, ali bo skladno s pričakovanji iz kazenskih carin na jeklo in aluminij res izvzel EU. »Nekateri govorijo o trgovinski vojni. To je oksimoron. Vojna in trgovina sta nasprotji. Živimo v projektu miru z odprtimi mejami, trgovino, svobodo,« je ob prihodu na vrh v palači Europa razlagal luksemburški premier Xavier Bettel. Tako kot drugi voditelji je pričakoval, da bodo v Washingtonu po vseh pogovorih s predstavniki EU le potegnili pravi nauk.

Prvo olajšanje, sporočilo trgovinskega predstavnika Roberta Lighthizerja o izjemi za EU »do nadaljnjega«, je iz Washingtona prišlo na začetku vrha. EU je imela na zalogi veliko ukrepov, ki bi bili uveljavljeni, če bi kazenske carine danes res začele veljati. Arzenal naj bi ostal nedotaknjen. Več optimizma je bilo zaznati že po dvodnevnih pogovorih evropske komisarke za trgovino Cecilie Malmström v Washingtonu. Nemška kanclerka Angela Merkel je v Bruslju z zadovoljstvom ugotavljala, da se je Evropa enotno postavila »proti protekcionizmu in za svobodno trgovino«.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je izrazil upanje, »da se bodo obdržala pravila mednarodne trgovine, ki koristijo vsem nam«. Evropska strategija v pogajanjih z Washingtonom temelji na prepričanju, da bi se morali o zadevi pogovarjati, strinjanju, da so prevelike proizvodne zmogljivosti za jeklo težava, in sporočilu, da EU ne more biti sovražnik ZDA. Na obeh straneh Atlantika je glavna težava Kitajska. Unija je že tako na različnih področjih, denimo za solarne panele, že prej uvajala kazenske carine.

Zapleteni odnosi z Rusijo, Slovenija zadržana

Pri drugi veliki kočljivi temi, odnosih z Rusijo, olajšanja ali vsaj njegovih znamenj ni bilo. Unija je že po ruski aneksiji Krima in destabilizaciji vzhodne Ukrajine leta 2014 sprejela tako ukrepe proti posameznikom, podjetjem in ustanovam, vpletenim v spodkopavanje ozemeljske celovitosti Ukrajine, kot tudi gospodarske sankcije na več področjih. Oboje v rednih intervalih podaljšuje, saj pravega napredka pri uresničevanju mirovnega sporazuma iz Minska ni. Odnosi z Rusijo se po napadu s kemičnim strupom na nekdanjega agenta in njegovo hčer v Salisburyju še bolj zapletajo.

Vodja britanske diplomacije Boris Johnson je nogometno prvenstvo v Rusiji primerjal kar s »Hitlerjevimi olimpijskimi igrami« leta 1936 v Münchnu. Premierka Threresa May je na vrh v Bruselj prišla z zahtevo po jasnem odzivu EU na »brezobziren in predrzen napad Rusije proti Veliki Britaniji«. Napad v Salisburyju je razglasila za »del vzorca ruske agresije proti Evropi in njenim bližnjim sosedam, od Zahodnega Balkana do Bližnjega vzhoda«. Članice so izrazile brezpogojno solidarnost z Združenim kraljestvom.

V osnutku sklepov vrh je zapisano, »da oceno britanske vlade o veliki verjetnosti, da je odgovorna Ruska federacija, obravnavajo s skrajno resnostjo«. Predvsem Grčija in nekaj drugih članic zahteva blažje formulacije. Slovenija je članicami, ki so glede okrivljanja Moskve bolj zadržane. Premier Miro Cerar je o vpletenosti Rusije v napad povedal, »da je morda še nekoliko pod vprašajem«. Kljub zaupanju v izsledke britanskih organov »bi bilo dobro počakati na preiskave neodvisnih mednarodnih organizacij, da bomo dokončno prepoznali krivca in da se skupaj odločimo, kakšen bo ukrep«.

Britanski mediji sicer poročajo, da naj bi Mayeva od drugih članic zahtevala, naj izženejo ruske agente, ki se predstavljajo v vlogi diplomatov. Na vzhodu je kar nekaj nezadovoljstva, ker je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker na široko čestital Vladimiru Putinu za izvolitev in v čestitki pisal o sodelovanju pri vzpostavljanju vseevropske varnostnega reda. »Ni prostora za baročno diplomacijo,« je bentila predsednica Litve Dalia Grybauskaitė. Tudi o dodatnih sankcijah proti Moskvi se je začelo govoriti, a brez konkretnih navedb, kaj šele odločitev.

Na vrhu je bilo sklenjeno, da se bodo države članice usklajevale o odzivih, ko bodo imeli ruske odgovore. Od Moskve pričakujejo, da bo napad iz Salisburyja povsem pojasnjen. Unija se bo na vrhu zavzela za krepitev odpornosti na kemična, biološka, radiološka ali jedrska tveganja. Glede tega naj bi se okrepilo sodelovanje z Natom, še nadalje naj bi krepile zmogljivosti za bitko s hibridnimi grožnjami, tudi na kibernetičnem področju, pri strateškem komuniciranju in protiobveščevalnem delovanju.