Vrnitev h kolesu je ključna za prihodnost Kitajske

Kitajsko glavno mesto se je pred 30 leti ponašalo z nazivom »svetovna prestolnica koles«. Takrat je imelo dvakrat manj prebivalcev kot zdaj, a se jih je kar 63 odstotkov vozilo na delo s kolesom. Zdaj je Peking metropola z 20 milijoni ljudi, vendar jih to prevozno sredstvo vsak dan uporablja le še 12 odstotkov.

Delno je vzrok za to nevarna onesnaženost s smogom. A bolj ko se vozijo z avtomobili, več je smoga, in bolj ko hitijo proti cilju, dlje časa potujejo, zato so se Kitajci odločili prekiniti ta začarani – in umazani – krog. Vrnili so se k prevoznemu sredstvu iz bližnje preteklosti, in to predvsem zaradi pametnih telefonov.

Na kitajske ulice se vračajo kolesa, za kar so poskrbele predvsem številne družbe, prek katerih je mogoče kadarkoli in kjerkoli najeti kolo. Na svetu je nešteto takšnih družb, vendar so Kitajci svojim dodali nekaj ustvarjalnega nereda. V državi ni železnih stojal, na katerih morajo biti parkirana kolesa za izposojo. Dovolj je prek aplikacije na mobilnem telefonu v svoji bližini najti kolo, ga odkleniti s skeniranjem QR-kode in ga za skromno nadomestilo – en juan (15 ameriških centov) za pol ure vožnje, ki se plača prek aplikacije – odpeljati do želenega cilja. Nato kolo zaklenete in ga pustite naslednjemu uporabniku, in to kjerkoli na ulici. Na Kitajskem pravijo tej storitvi uber za kolesa.

Nova kolesarska revolucija

V kitajska mesta je pred kratkim vstopil tudi pravi Uber, a je kmalu omagal v tekmi z območnimi konkurenti, tako da ga je lani poleti kupila družba Didi Chuxing, katere vrednost se je s tem povečala na 35 milijard dolarjev. Nekdanji vodja šanghajske poslovalnice Uberja Wang Xiaofeng se je povezal z nekdanjo novinarko Hu Weiwei, s katero sta skupaj ustanovila Mobike, družbo za izposojanje koles, ki se je hitro razširila v 23 kitajskih mest in odprla svoj servis v Singapurju. Po trditvah kitajskih medijev se Mobike že dogovarja z Londonom, Birminghamom in Manchestrom. Na kratko povedano: nova kolesarska revolucija se širi po svetu.

Seveda so tukaj še drugi igralci. Ofo, Bluegogo in omenjeni Mobike so trije največji, sledijo jim Yibu, Xiaoming, Youbike, Qibu in še nekaj deset zagonskih podjetij, ki se zanašajo na vse večjo potrebo po učinkovitejšem in bolj zdravem prevoznem sredstvu. Vsaka družba ima svojo znamko koles, pobarvanih z živimi, prepoznavnimi barvami. Mobikova so oranžna, Ofova rumena … Vsaka družba ima tudi svojo logiko, zakaj naj bi si ljudje izposojali kolesa. Ustanovitelji Ofa so, denimo, opazili, da študenti in profesorji pogosto izgubljajo čas s pešačenjem po prostranih univerzitetnih središčih, medtem ko je Mobike mislil na tiste, ki se vsak dan vozijo s podzemno železnico, nato pa jim od postaje do delovnega mesta ali trgovskega središča še vedno ostane del poti, ki ga laže premagajo s kolesom kot peš. A tovrstna storitev prinaša tudi številna tveganja, med katerimi je kraja koles.

Nered, kraje, varnost

Podjetnik Lei Houyi in njegova družba Wukong Bikes sta prejšnji teden postala prvo zagonsko podjetje na tem področju, ki je bankrotiralo in s tem zgolj odprlo trend, ki ga analitiki tega trga že dolgo pričakujejo. V prihodnjih mesecih bodo namreč veliki postali še večji (Ofo je na primer že presegel milijardo dolarjev), tako da bodo majhne družbe ali pogoltnili ali izrinili. Lei lahko pojasni, zakaj se to dogaja.

Svojo družbo je ustanovil v Chongqingu in poslal na ceste 1200 koles. A ker je začel z razmeroma skromno naložbo, si ni mogel privoščiti tudi vse spremljajoče tehnologije, kot so čipi s sistemom GPS. Kmalu so začela njegova kolesa izginjati in že čez pet mesecev je ostal brez 90 odstotkov voznega parka. Stečaj je bil edina opcija, njegova edina tolažba pa to, da se je vsaj s tem vpisal v zgodovino velikega posla. Bil je prvi, ki je v tem poslu propadel.

Analitiki trga opozarjajo, da so tudi internetne družbe svojčas rasle kot gobe po dežju, dušile druga drugo, rasle in propadale, dokler se niso v tej areni uveljavile vodilne družbe, kot sta Alibaba ali Tencent. Šele takrat se je v tem sektorju vzpostavila stabilnost. In tako se bodo tudi v poslih izposoje koles obdržali samo veliki, tisti, ki bodo imeli dovolj moči za odpravljanje vseh negativnih spremljajočih pojavov, kot so kraje, nered in varnost, ogrožena zaradi slabe kakovosti.

Velike obljube

»Želimo si, da bi kolesa znova postala seksi, s tem, ko jih bomo posodobili in naredili visokotehnološka,« je dejal Wang, soustanovitelj Mobika, ki ima na dan več kot sto tisoč uporabnikov.

Vsi tudi dobro vedo, da je vsako zagonsko podjetje na Kitajskem odvisno predvsem od tega, ali ga država prepozna kot tisto, ki bo koristilo njenim načrtom. Morda je prav to največje upanje za servis izposojanja koles, zaradi katerega se, po prvih ocenah, v mestu z 20 milijoni prebivalcev letna poraba goriva zmanjša za skoraj 200.000 ton. Kitajci se morajo vrniti na dve kolesi. Sicer bodo vse velike obljube o zelenem gospodarstvu ostale zgolj prazne besede.