Tiskane izdaje
Žvižgaška spletna stran Wikileaks svetovno javnost znova obvešča, kako preprosto se (ne le) ameriške obveščevalne službe dokopljejo do najbolj zasebnih informacij o sleherniku. Dokumenti in datoteke tokrat prihajajo iz službe za kibernetsko obveščevalno dejavnost (Center for Cyber Intelligence), ki deluje znotraj ameriške osrednje obveščevalne službe Cia.
V prvem objavljenem svežnju je več kot 8700 dokumentov. Kot so zapisali v izjavi za javnost, dokumenti razkrivajo obseg in način dela Cijinega globalnega programa za računalniško vdiranje ter njihove programe za vdiranje v številne produkte ameriških in evropskih družb, med njimi v telefone iphone družbe Apple, telefone z operacijskima sistemoma android velikana Google in windows proizvajalca Microsoft pa tudi v pametne televizorje Samsung TV. Kot so zapisali v izjavi za javnost, vse te naprave s svojo opremo »spremenijo v mikrofone«.
Program za vdor v pametni televizor proizvajalca Samsung so po trditvah Wikileaksa razvili v sodelovanju z britansko obveščevalno službo MI5. Program deluje tako, da televizija deluje tudi po tem, ko uporabnik misli, da jo je izklopil. Ta nato snema zvoke v sobi in jih pošilja na Cijin strežnik. Od pametnih telefonov pa lahko vsak čas dobijo informacije o tem, kje se uporabnik telefona nahaja, vso njegovo tekstovno in ustno komunikacijo, prav tako pa lahko aktivirajo tudi kamero in mikrofon.
Varne niso niti aplikacije za šifriranje, kot so whatsapp, signal, telegram, wiebo, confide in cloackman. S svojimi programi namreč informacije po navedbah Wikileaksa prestrežejo, še preden jih aplikacija šifrira.
Objavo prvega svežnja dokumentov so prejšnji teden posredno napovedali z razkritjem o ameriškem vohunjenju za francoskimi predsedniškimi kandidati pred volitvami 2012.
V izjavi pojasnjujejo, da je Cia pred kratkim »izgubila nadzor« nad večino svojega arzenala za vdiranje (programov, virusov, trojanskih konj) in pa tudi nad dokumentacijo. Zbirka obsega več sto milijonov programskih vrstic. Celoten arhiv je menda krožil med nekdanjimi hekerji, ki so bili zaposleni pri vladi ali pa so zanjo delali pogodbeno. Del tega arhiva je zdaj v rokah Wikileaksa.
Kot so zapisali, je imela omenjena služba za kibernetsko obveščevalno dejavnost do konca lanskega leta registriranih 5000 uporabnikov. Cii je po njihovih navedbah uspelo ustvariti svojo NSA znotraj agencije, a z veliko manj odgovornosti do javnosti.
Independent poroča, da hoče vir teh dokumentov sprožiti javno razpravo o Cijinih pristojnostih oziroma načeti vprašanje, ali jih je s tako obsežnim vohunjenjem nemara že prestopila.
Napovedovali so, da nameravajo dokumente in primere programov objaviti po tiskovni konferenci ustanovitelja Juliana Assangea, ki pa so jo zaradi motenj morali preložiti. Po twitterju so sporočili, da je prenos v živo načrtno moten. Dokumenti in programi so zdaj že dostopni.
