Zadnja večerja indijanskih protestnikov

New York – Aktivisti iz celotnih ZDA, na čelu z igralkama Jane Fonda in Shailene Woodley, so včeraj postregli večerjo­ ob zahvalnem dnevu približno 2000 protestnikom, ki od pomladi nasprotujejo gradnji naftovoda Dakota Access. Projekt je sprožil vrsto protestov, izvolitev Donalda Trumpa pa je le še poglobila jezo in odločnost nasprotnikov.

Mize s prazničnim pogrinjkom so postavili v šoli Fort Yates, ki stoji­ v rezervatu sjujskega plemena Stoječa skala. Pripadniki plemena nasprotujejo gradnji 3,8 milijarde dolarjev vrednega naftovoda, saj se bojijo, da bi njegovo morebitno puščanje onesnažilo jezero Oahe na reki Misuri, njihov glavni vir pitne vode, poleg tega poteka čez zemljišča, ki so jih označili za sveta. Nasprotovanje 1825 kilometrov dolgemu cevovodu poteka od oktobra 2014, nekaj tednov zatem, ko je teksaško podjetje Energy Transfer Partners predstavilo projekt. Od aprila, ko so Sjuji postavili tabor, se jim je pridružilo na stotine drugih prvobitnih prebivalcev Amerike in drugih Američanov.

Ameriški mediji uporu sprva niso posvečali veliko pozornosti, toda čedalje ostrejši spopadi med varnostniki, ki varujejo gradbišča, ter poskusi lokalnih oblasti, da kaznujejo Amy Goodman, novinarko in sovoditeljico neodvisne oddaje Democracy Now! ter eno redkih poročevalk s prizorišča, so vendarle zbudili splošno pozornost. V nedeljo se je okoli 400 protestnikov odpravilo prek mostu čez reko Backwater ter okoli njega zažigalo gume. Policija je v ledeno mrzli noči usmerila nanje vodne topove, razgnati so jih poskušali s solzivcem, nanje so streljali tudi z gumijastimi kroglami, zaradi česar je nekaj protestnikov potrebovalo zdravniško oskrbo, ena od njih je skoraj izgubila roko. Poleti so zbudila pozornost poročila Amy ­Goodman, da so varnostniki naščuvali pse na demonstrante.

Enotnost plemen

Sjuji, ki jih podpirajo številna plemena iz ZDA in Kanade, se na vse načine borijo proti projektu. Avgusta so njihovi mladci pretekli 3200 kilometrov dolgo pot do Washingtona in dostavili sporočilo o nasprotovanju v Belo hišo. Po besedah Philipa Delorie, profesorja ameriške kulture in zgodovine na Univerzi v Michiganu, je takšno sodelovanje presenetljivo, »to je lokalno organiziranje, aktivizem prek družbenih omrežij, medplemenske solidarnosti, že skoraj tradicionalnega pohoda v Washington ter zavezništva z okoljskimi in drugimi političnimi aktivisti«.

Toda lokalne oblasti so bolj naklonjene dobičkom naftne industrije. Republikanski guverner Severne Dakote Jack Dalrymple (naftovod poteka iz Severne Dakote prek Južne Dakote do Illinoisa) je razglasil izredne razmere, še preden so se razplamteli spopadi, ter onemogočil protestnikom dostop do pitne vode in sanitarij, policija pa je okoli rezervata postavila cestne zapore. Toda ob čedalje večji medijski pozornosti je naftovod predmet razprave na vseameriški ravni. Ko so pred dvema tednoma na podnebni konferenci v Marakešu zbirali ratifikacije pariškega podnebnega sporazuma, so v ZDA v več kot 300 mestih protestirali proti naftovodu, na zborovanju v Washingtonu pa je senator Bernie Sanders javno podprl zahteve ­Sjujev.

Inženirski korpus ameriške vojske, ki nadzira projekt, je julija izdal zadnja potrebna dovoljenja, toda zvezna vlada je v začetku meseca zadržala izdajo pravic do uporabe zveznih zemljišč okoli jezera Oahe, dokler ne bodo dokončana posvetovanja s Sjuji. Predsednik Barack Obama je celo omenil možnost, da bi naftovod preusmerili, čemur se naložbeniki upirajo. Guverner Dalrymple, senator John Hoeven in poslanec Kevin Cramer (oba republikanca zastopata Severno Dakoto) so v sredo poslali pismo Beli hiši, v katerem pozivajo Obamo, naj omogoči dokončanje projekta ter zagotovi zvezne enote za varovanje. Tudi demokratska senatorka Heidi Heitkamp je pozvala predsednika, naj čim prej sprejme odločitev.

Politična darila

Direktor podjetja Energy Transfer Partners Kelcy Warren računa na prihodnjega predsednika Donalda Trumpa, ki je bil nekaj časa med naložbeniki v podjetje, za vsak primer pa mu je Warren namenil tudi 103.000 dolarjev predvolilne donacije. Po direktorjevih trditvah Trumpa ni nikoli srečal, mu pa želi »vse dobro«, hkrati je prepričan, da bo pod njegovo vladavino projekt končan. Trumpov delež v podjetju je maja lani znašal od pol milijona do milijon dolarjev, do letošnjega poletja pa se je znižal na manj kot 50.000 dolarjev, da bi preprečili morebitno navzkrižje interesov. Toda nihče ne dvomi, da se njegova Bela hiša ne bi držala predvolilnih obljub o hitrejšem izdajanju dovoljenj za nove naftovode in bo naklonjena naftni in drugim industrijam fosilnih goriv.

V ponedeljek je podjetje Sunoco Logistics za 21 milijard dolarjev kupilo glavnega vlagatelja Energy­ Transfer Partners, kar je po mnenju Jima Cramerja, borznega analitika na televiziji CNBC, »prvi Trumpov posel«. Po njegovih besedah bo Trumpova vlada z razrahljano okoljsko politiko omogočila razcvet energetskih podjetij in ­velike zaslužke.